Ka'apor so etnična skupina avtohtonih Brazilcev, ki živi v zaščitenem rezervatu v zvezni državi Maranhao. V veliki meri živijo na območju že izkrčenega gozda, a jim je do zdaj uspevalo zaščititi nekaj gozda znotraj svojega rezervata. Dva tisoč dvesto ljudi, kolikor jih šteje njihovo ljudstvo, prispeva k boju zoper nelegalno krčenje gozdov, za kar pa od oblasti prejmejo le malo pomoči, če sploh.
Ne nehajo prihajati
Gozdarski stroji neprenehoma obkrožajo njihovo naselbino. Prestopnike vedno znova opozarjajo, naj se ne vračajo, a brez uspeha. Leta 2014 je pleme napadlo skupino gozdarjev, jih zvezalo, uničilo narezan les in jih na koncu izpustilo. Igrajo se nevarno igro. Od leta 2011, ko so začeli izvajati svoje obrambne manevre, se je krčenje gozda sicer upočasnilo, a so grožnje s strani gozdarjev prerasle tudi v umore – življenja so izgubili štirje pripadniki plemena. Ka'apor so zaprosili vlado, naj zavaruje njihove meje, ki so bile prepoznane leta 1982, a se ni zgodilo nič. Pomagajo si z loki, puščicami in kot meč oblikovanimi palicami. Ena rjasta puška običajno ostane v kotu, saj se zanašajo na številčno premoč. In motivacijo. Gozdarjem pa gre le za zaslužek. Na njihovem območju rastejo številna iskana drevesa, vključno z brazilskim orehom, ki lahko po predelavi prinese tudi 1500 evrov za kubični meter. A za domorodce je to njihov dom, njihovo ozemlje in njihovo dostojanstvo, načeto od dveh desetletij krčenja gozda. Seveda ne gre pozabiti na najpomembnejše, to je njihovo preživetje. Brez gozda namreč ne morejo obstajati.
»Gozdarji so prišli krast, zato si zaslužijo naše maščevanje. Morajo občutiti našo izgubo.« Mirate Ka'apor, eden od starešin
Oboroževalna tekma
Eden od starešin, Mirate Ka'apor, meni, da je nasilje upravičeno, a da bodo izgubili oboroževalno tekmo. »Gozdarji so prišli krast, zato si zaslužijo naše maščevanje. Morajo občutiti našo izgubo,« je povedal. K sreči domorodci uživajo podporo medijev, katerih sodelavci vse pogosteje zahajajo na območje in poročajo o njihovemu prizadevanju za obstanek. Vladni uradniki pa se raje osredotočajo na pozitivne vidike tega boja: na zmanjšan obseg krčenja in iskanje prestopnikov, pri čemer si pomagajo tudi s sateliti. Pri Greenpeaceu so domorodce opremili s kamerami, GPS-sledilniki in dvema računalnikoma. S pomočjo kamer lahko tako dokažejo, da so ob določeni uri prispeli kamioni, ki so pozneje odpeljali naloženi z lesom.
Na prvi bojni liniji
Za številne okoljevarstvenike zgled omenjenega plemena presega okvire njihovega primera, saj jih postavljajo na prvo linijo boja proti podnebnim spremembam. Brazilija se s krčenjem gozda stežka spopada delno tudi zato, ker so okoljske oblasti stalno pod udarom številčnejših gozdarjev in kmetovalcev. Po brazilskem delu amazonskega gozda – območju, ki je po velikosti primerljivo s polovico Združenih držav Amerike – tako patruljira 1500 gozdnih čuvajev. Kruta resnica je, da številni od njih prejemajo podkupnino od gozdarjev. Domorodci so v tem oziru v prednosti, saj imajo številke in motivacijo, izkupiček njihovega truda pa je globalen.
