Raziskovalci pod taktirko Heryja Lina iz Centra za astrofiziko Harvard-Smithsonian ocenjujejo, da bo to uspelo že naslednji generaciji in da bi se hipoteza o penspermiji lahko izkazala kot sredstvo, ki je zunajzemeljsko življenje prenašalo iz enega zvezdnega sistema v drugega.
Znanstveniki o panspermiji govorijo kot o procesu »presejevanja« življenja z enega planeta na drugega. Kaj takega bi se lahko zgodilo, če bi v planet, bogat z življenjem, trčil velikanski asteroid, kose planetove skorje in z njim življenje pa bi odneslo v vesolje in sčasoma na neki drugi planet. Če bi življenje na teh projektilih potovanje preživelo, bi morda lahko pognalo korenine v novem okolju.
»Življenje bi se lahko širilo po podobnem vzorcu kot izbruh epidemije. Rimska cesta bi se tako okužila z življenjem.« Avi Loeb iz Centra za astrofiziko Harvard-Smithsonian
Obstajajo pa tudi drugi hipotetični mehanizmi, s katerimi bi življenje lahko »preskakovalo« med planeti. Eden takšnih je tako imenovana »usmerjena panspermija«, kar pomeni, da je neka inteligentna civilizacija namenoma z življenjem posejala druge zvezdne sisteme. Druge ideje odpravljajo potrebo po preživetju življenjskih oblik, ki se znajdejo na poti skozi vesolje, saj lahko globo zmrznjeno življenje služi kot predloga za nove oblike na novem planetu – nekropanspermija. Vsi ti procesi so zgolj teorije.
In čeprav ni dokazano, kako se širi življenje, pa vemo, da lahko kosi zvezdnih teles potujejo od enega planeta do drugega. Za primer: na Zemlji so že odkrili vrsto meteorita, ki je izviral z Marsa. Nekoč je bil namreč del skorje rdečega planeta, ki so ga v vesolje poslali starodavni trki.
Zanimivosti
Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem
Zemlja ni izvzeta
Zato ni potrebno veliko domišljije, da pomislimo, da se je kaj takega v preteklosti zgodilo tudi našemu planetu. Računalniške simulacije pa dopuščajo možnost, da so kosi zemeljskih kamnin dosegli orbiti Jupitra in Saturna. Ne moremo pa vedeti, ali je s kosi v takšni ali drugačni obliki odpotovalo tudi tukajšnje življenje. Znanstveniki se govora o sekundarni genezi življenja za zdaj raje izogibajo.
Življenjske oblike so morda nastajale, rasle in se prekrivale kot mehurčki v loncu z vrelo vodo.
Kot epidemija
Pa vendar: kako bi astrobiologi lahko ugotovili, da si življenje širi z enega zvezdnega sistema na drugega? »Življenje bi se lahko širilo po podobnem vzorcu kot izbruh epidemije. Rimska cesta bi se tako okužila z življenjem,« je dejal Avi Loeb iz Centra za astrofiziko Harvard-Smithsonian. Življenjske oblike bi tako nastajale, rasle in se prekrivale kot mehurčki v loncu z vrelo vodo. Ob tem pa se postavi vprašanje: je življenje na Zemlji sploh od tu ali izvira od drugod? Je bila Zemlja le na pravem mestu ob pravem času, da se je z njim okužila?
