Kot pravijo znanstveniki, bi lahko podnebne spremembe ob koncu stoletja krepko povečale verjetnost tovrstnih nepričakovanih neviht. In njihovo uničevalno moč. Redki, nepričakovani dogodki s hudimi posledicami so običajno označeni za »črne labode«. Njihovi sivi bratranci, tako Ning Lin s Princetonske univerze, pa so dogodki s posledicami, kakršnih ni mogoče predvideti na podlagi zgodovinskih dejstev. Vendar pa je mogoče te popolne nevihte napovedati. Kako? Ključnega pomena sta poznavanje zgodovine in klimatski modeli. Medtem ko se črnim labodom zaradi njihove nepredvidljivosti ni mogoče izogniti, je mogoče sive – vsaj v teoriji – predvideti in se nanje pripraviti. Da bi izvedeli več o nevarnosti, ki jo predstavljajo, so raziskovalci simulirali sunke vode, ki bi jih takšne nevihte lahko sprožile. Ti sunki so najbolj nevaren in najbolj uničevalen vidik neviht – v primeru hurikana Katrina je bil tak sunek višine 8,47 metra delno odgovoren za smrti več kot 1.800 ljudi.
Znanstveniki ocenjujejo, da bodo nevihte zaradi podnebnih sprememb vse bolj pogoste in vse bolj intenzivne.
Verjetnost, čeprav majhna
Znanstveniki so se pri svoji analizi osredotočili na Florido, Avstralijo in Perzijski zaliv. Ta območja so izbrali, ker so številne predhodne raziskave, ki so se ukvarjale s podobno problematiko, spregledale, kako ranljiva dejansko so. Na teh območjih bodisi ne pomnijo intenzivnih tropskih ciklonov bodisi so že utonili v pozabo. Takšni cikloni so imenovani hurikani ali tajfuni, odvisno od lokacije, kjer se zgodijo. Čeprav na območju Perzijskega zaliva tropski cikloni še niso bili zabeleženi, tveganje vseeno obstaja. V primeru popolne nevihte Dubaju grozijo vodni sunki velikosti štirih metrov. A le enkrat na 10.000 let. Plitke, vroče in izredno slane vode Perzijskega zaliva namreč tvorijo dobre razmere za nastanek intenzivnih tropskih ciklonov in posledičnih sunkov. Tudi za Florido so odkrili, da je grožnja hurikanov večja od pričakovane. S simulacijo 7.800 hurikanov med leti 1980 in 2005 so odkrili, da bi lahko Tampo doleteli tudi do šest metrov visoki sunki vode. Podobno velja tudi za Cairns v Avstraliji.
Posledica podnebnih sprememb
Grožnja hurikanov bo v prihodnost le še večja. Znanstveniki namreč ocenjujejo, da bodo nevihte zaradi podnebnih sprememb vse bolj pogoste in vse bolj intenzivne. Če je trenutna verjetnost, da Tampo prizadene sunek velikosti šestih metrov, le ena proti 10.000, bo ta verjetnost ob koncu stoletja kar 14-krat večja.
