Sledovi teh prevažanj pa naj bi bili vidni še danes. Tako je za utore v Frigijski dolini osrednje Turčije dejal, da niso naravnega izvora, temveč sledovi terenskih vozil. Dr. Aleksander Koltypin, sicer direktor Znastvenoraziskovalnega centra moskovske Univerze za ekologijo in politologijo, se je pred kratkim v družbi treh kolegov vrnil iz Anatolije. Tamkajšnje utore je opisal kot »okamenele sledi kolesnic v skalnatih depozitih iz zgoščenega vulkanskega pepela«. »Predpostavljamo lahko, da so starodavna vozila na kolesih vozila po mehki, morda celo mokri površini,« je dejal Koltypin. »Sledi so globoke zaradi teže vozil. Pozneje so te kolesnice in okoliška površina okamenele, tako pa se je ohranilo dokazno gradivo.« Takšni primeri, je nadaljeval, so geologom dobro znani. Denimo odtisi dinozavrov, ki so se naravno ohranili na podoben način.
Dr. Aleksander Koltypin
Starodavne sledi
Koltypinova razlaga za pojave vsekakor je netipična. »Vsa ta kamnita polja so bila prekrita s kolesnicami izpred nekaj milijonov let… Vsekakor niso zanje zaslužni ljudje. Opravka imamo s terenskimi vozili,« je dejal. »Pari kolesnic se občasno križajo, nekatere pa so globlje od drugih. Sam na podlagi svojih opažanj meni, da preprosto ni dvoma, da so kolesnice starodavne. Ocenjuje, da naj bi nastale pred med 12 in 14 milijoni let. »Metodologija prepoznavanja starosti vulkanskih kamnin je dodobra razdelana,« je pojasnil. »Kot geolog lahko potrdim, da so neznana predpotopna vozila v osrednji Turčiji puščala sledove.« Kot pravi ruski geolog, se arheologi primera izogibajo, ker bi »pokvaril njihove uveljavljene teorije«. »Mislim, da smo priča znakom civilizacije, ki je obstala pred klasičnim stvarjenjem tega sveta,« je povedal. »Povsem mogoče je, da so se bitja te civilizacije povsem razlikovala od ljudi.«
Zapuščina civilizacij
Kar se tiče njega, so starodavne kolesnice le eden v vrsti namigov, ki potrjujejo obstoj starodavnih civilizacij, ki pa jih večina znanstvenikov namenoma prezre. Ob tem je dodal, da iz samih kolesnic sicer ni uspel razbrati skupnega ustroja, a da je razdalja med paroma zmeraj enaka. Ta ni tako zelo drugačna od razdalje med kolesi sodobnih vozil, a da so kolesnice preprosto pregloboke za prevozna sredstva, kot jih poznamo danes. Kot je pojasnil, maksimalna globina kolesnice znaša en meter. »Ob robovih je mogoče opaziti horizontalne praske, ki bi lahko bile sledi koncev osi, na katere so bila nasajena kolesa,« je še razkril Koltypin.
Takšnih kolesnic naj bi bilo več.