V nedavno objavljeni raziskavi so znanstveniki poudarili, da se bolj razširjenim vrstam ne piše nič bolje kot redkejšim. V normalnih okoliščinah sicer velja, da so vrste, ki poseljujejo večje predele našega planeta, bolje zavarovane proti tovrstnim dogodkom, med drugim tudi spremembam v okolju. Vendar pa je takšno zavarovanje le bob ob steno, ko je govor o množičnih izumrtjih – tveganje je namreč, kot se izkaže, za vse enako.
Izginilo 80 odstotkov vrst
Skupina raziskovalcev z Univerze v Leedsu je pregledala fosile kopenskih vretenčarjev iz obdobij triasa in jure (252 do 145 let v preteklost). Pred približno 200 milijoni let se je zgodilo množično izumrtje, za katerega znanstveniki domnevajo, da so ga sprožili množični ognjeniški izbruhi in podnebne spremembe. V tem izumrtju je izginilo 80 odstotkov vrst, ki so v tistem času živele na Zemlji, s čimer je bila tlakovana pot dinozavrom.
Bolj razširjenim vrstam se ne piše nič bolje kot redkejšim.
Kopenski fosili
Vodji raziskave Alex Dunhill in Matthew Wills sta začrtala geografsko porazdelitev organizmov, da bi lahko opazovala, kako so se ti spremenili skozi obdobja triasa in jure, nato pa svoja dognanja primerjala s spremembami biotske raznovrstnosti. Na ta način sta znanstvenik dobila vpogled v odnos med geografskim razponom in tveganjem izumrtja. Pred tem se česa takšnega pri kopenskih fosilih še ni lotil.
Prevlada dinozavrov
V času tega množičnega izumrtja je izginilo veliko skupin krokodiljih prednikov, čemur se imajo za svojo prevlado zahvaliti dinozavri. Kot je dejal Dunhill: »Dejstvo, da zavarovanje pred izumrtjem na podlagi široke geografske porazdelitve povsem izgubi na pomenu, ko je govor o množičnem izumrtju, je pomemben rezultat. Številne skupine krokodilom sorodnih živali so izumrle v množičnem izumrtju ob koncu triasa, čeprav so pred tem bile izredno razgibane in razširjene. Po drugi strani so dinozavri, takrat relativno redki in ne tako zelo razširjeni, uspešno prestali množično izumrtje in sčasoma za naslednjih 150 milijonov vladali v kopenskih ekosistemih.«
Množična izumrtja ne upoštevajo običajnih pravil preživetja.
Se je že začelo
Tekom zgodovine je prišlo do petih množičnih izumrtij (vsaj kolikor vemo). Kdaj bo nastopilo naslednje? V tem času ni primanjkljaja znanstvenikov, ki so prepričani, da že vstopamo v šesto. Paul Ehrlich, znanstvenik z Univerze Stanford, je nedolgo tega objavil raziskavo, v kateri poudarja, da je brez dvoma šesto množično izumrtje že tu, tudi če smo pri ocenjevanju izredno konservativni. Naštel je namreč več vrst, ki izginjajo 100-krat hitreje kot običajno.
Nič več ni resnično varno
Wills je dejal, da njihova raziskava kaže, da množična izumrtja ne upoštevajo običajnih pravil preživetja: »Čeprav smo nagnjeni k razmišljanju o množičnih izumrtjih kot o povsem uničevalnih dogodkih, ta pogosto prevetrijo predhodno stanje in dajo možnost za prevlado vrstam, ki so do tedaj bile obsojene na stranski tir. Nekaj podobnega se je veliko pozneje zgodilo z dinozavri, ki so svet odstopili sesalcem in posledično nam. Vendar pa naša raziskava kaže, da se pravila preživetja v času množičnega izumrtja drastično spremenijo: nič ni več resnično varno.«Dunhill je dodal: »Ti rezultati omogočajo boljše razumevanje trenutne krize biotske raznovrstnosti zaradi človeške dejavnosti. Zdi se, da bo šesto množično izumrtje, ki ga poganja človeška dejavnost, vplivalo na vse organizme, ne samo na trenutno ogrožene in geografsko omejene vrste.«
