Pyotr Multatuli, pravnuk Ivana Karitonova, kuharja v carski družini, zase pravi, da je pravoslavec in monarhist – po njegovem mnenju je bila monarhija najboljša oblika ruske oblasti. Prepričan je, da je bil poboj carske družine zarota in posledica duhovnega osiromašenja ruske družbe, ki se je v tistem času oddaljila od pravoslavja. »Vladajoči razred v Veliki Britaniji in določeni krogi v Združenih državah Amerike so si želeli smrti ruske carske družine. Začasni vladi je bilo naročeno, da družini prepreči izhod iz Rusije,« pravi Multatuli. »Zgodila se je izdaja. Carja Nikolaja II. so izdali marca leta 1917 in še enkrat, ko je bila carska družina poslana v Tobolsk ter nato še v Jekaterinburg. Vse so vedeli. Predstavniki britanskih in francoskih konzulatov so bili z boljševiki v Jekaterinburgu. Telegrami iz tistega časa dokazujejo, da so nadzorovali situacijo,« je še dodal ruski zgodovinar. »Številni ljudje iz carjevega ožjega kroga so bili vpleteni v politične igre, v katerih pa so bili povsem nemočni,« je še dejal.
»Številni ljudje iz carjevega ožjega kroga so bili vpleteni v politične igre, v katerih pa so bili povsem nemočni.« - Pyotr Multatuli, ruski zgodovinar
Prirejena zgodovina
Ivan Karitonov, njegov praded, se je zavestno odločil, da ostane na strani carja. »Številni so carju stali ob strani, a so si zgodovino, kot jo beremo danes, izmislile elite. V Rusiji ni bilo inflacije, ljudje v Nemčiji in Franciji pa so stradali. Ta dejstva so danes izkrivljena, da lahko služijo kot opravičilo za poboj carske družine,« pojasnjuje Multatuli. »Na delu so bile zunanje sile, a glavno vlogo pri strmoglavljenju carja so igrali notranji akterji. Na prvem mestu ruska buržoazija, kateri ni ugajalo, da je vlada nadzorovala njihove dobičke. Ta in drugi akterji so se povezali z Zahodnimi silami – tako je bila rojena februarska revolucija, prvi korak k oktobrski,« razlaga omenjeni ruski zgodovinar.
Je car res grešil?
Multatuli pravi, da je bilo krvavo dogajanje 9. januarja 1905 – tako imenovana »krvava nedelja«, ko so vojaki v Sankt Peterburgu pokosili 92 stavkajočih delavcev – tipična »oranžna revolucija«. »Rusija pred letom 1904-1905 je bila izrazito birokratska. Car ni bil obveščen o vsem. Bilo je rečeno, da bo stavkalo 120.000 ljudi, prišlo pa jih je okoli 300.000. Prvi streli so odjeknili iz množice – bila je skrbno načrtovana vstaja.«
Nikolaj II. Ruski
Bil je zadnji car Rusije. Rojen 18. maja 1868 je vladal od leta 1894 pa do prisilnega sestopa z oblasti leta 1917 ob koncu februarske revolucije. S podpisom odstopne izjave je prestol odstopil svojemu bratu, Velikemu grofu Mihaelu Aleksandroviču. Ta je prestol zavrnil – le-ta je tako postal prazen, čakajoč na določitev naslednjega vladarja s strani ljudstva. Provizorična vlada je carja Nikolaja, njegovo ženo Aleksandro in otroke končno izgnala v Jekaterinburg, kjer so jih z ožjim spremstvom vred Boljševiki 17. julija 1918 umorili. V katedrali sv. Petra in Pavla v Sankt Peterburgu so bili pokopani 17. julija 1998, 80 let po umoru.
