Janko Kersnik se je rodil v plemiški družini očetu Jožetu in materi Berti Hoffern v brdskem gradu, blizu Lukovice pri Domžalah. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, a je ni dokončal, zato ga je doma zasebno poučeval Fran Levec in ga navdušil za slovensko književnost. Notarski izpit je naredil leta 1880. Leta 1883 je bil prvič izglasovan za deželnega poslanca. Pozneje je bil izvoljen za predsednika podružnice Kmetijske družbe, spomladi leta 1885 pa za župana lukoviške občine. Poročil se je z Alojzijo Tavčar, hčerko ljubljanskega hotelirja in posestnika. V letu 1889 je bil ponovno izvoljen v deželni zbor. Začel je pisati nemške pesmi, a je to pod Levčevim vplivom opustil in prešel na pisanje slovenskih pesmi, nato je začel pisati prozo, ki jo je pisal do konca življenja. Najprej je v Slovenskem narodu objavil Muhasta pisma, nato cikel osemnajstih feljtonov Nedeljska pisma. Muhasta pisma so vsebovala zbadljivke na račun takratnega deželnega predsednika Auersperga, zato jih je večino zasegla policija. Leta 1874 je objavil Postna premišljevanja in Raztresene liste. V podlistkih je pogosto na ironičen način prikazal pereče družbene, politične in kulturne razmere pri nas. Velikokrat je pokazal tudi nestrinjanje s klerikalizmom in strankarsko omejenostjo. V Postnih pismih pa je satirično pisal zoper duhovnike in konzervativno politiko. Umrl je 28. julija 1897 zaradi jetike.
Dogodki
1540 – Henrik VIII. da ubiti enega najpomembnejših ljudi iz svoje administracije, Thomasa Cromwella, in se še isti dan poroči z njegovo ženo Catherine Howard
(foto) 1794 – Francoski revolucionar Robespierre obglavljen na giljotini
1914 – Avstro–Ogrska napove vojno Kraljevini Srbiji in carski Rusiji; začetek prve svetovne vojne
Rojstva
1904 – Ludvik Mrzel, slovenski pisatelj, pesnik in publicist
1909 – Malcolm Lowry, angleški pisatelj
(foto) 1915 – Frankie Yankovic, ameriški glasbenik slovenskega rodu
Smrti
1741 – Antonio Vivaldi, italijanski duhovnik, skladatelj
(foto) 1750 – Johann Sebastian Bach, nemški skladatelj
1957 – Stane Vidmar, slovenski telovadec in industrialec
