Urbano čebelarstvo ni nekaj novega
Urbano čebelarstvo in s tem povezan pojem hobi čebelarjenja je v svetu v velikem porastu. Število teh čebelarjev se v zadnjih letih v različnih okoljih, tudi urbanih, povečuje zelo hitro, tudi z 200-odstotno rastjo. V tujini je ta trend še bolj izrazit kot v Sloveniji, kjer je že po tradiciji veliko čebelarjev, je za STA povedal Aleš Gregorc s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Urbano čebelarstvo sicer ni nič novega. Mestni čebelnjak v Idriji denimo stoji že skoraj sto let. "Čebelnjaki imajo dolgo tradicijo tudi v ljubljanskih predmestjih, kot sta Trnovo in Bežigrad, ki so s povojno urbanizacijo postala del središča," je za STA pojasnil predsednik društva Urbani čebelar Gorazd Trušnovec.
Sodobno urbano čebelarstvo je na priljubljenosti pridobilo predvsem v zadnjih 20 letih, streho pariške opere panji denimo krasijo že četrt stoletja, v Sloveniji pa šele v zadnjih letih.
Pri nas ga promovira društvo Urbani čebelar, ki ga zaenkrat sestavlja 12 članov, pričakujejo pa, da se bo članstvo še povečalo. Delujejo v Ljubljani, njihova vrata pa so odprta tudi za člane in simpatizerje iz drugih urbanih središč. Letos so se včlanili tudi v Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS).
Zaenkrat se največ srečujejo ljubljanski urbani čebelarji, je pa panje moč najti tudi v drugih urbanih središčih. Aktivirala se je tudi Mestna občina Ljubljana, ki intenzivno pripravlja ljubljansko čebelarsko pot, o tovrstni iniciativi pa je slišati tudi iz Celja, je povedal Trušnovec.
Gregorc se po drugi strani sprašuje, ali v Sloveniji sploh imamo urbana okolja. Glede na prometno, industrijsko in drugo infrastrukturo pri nas ne vidi veliko razlik za čebelarjenje. "So pa bolj izrazite razlike glede klimatskih, mikroklimatskih in pašnih pogojev za čebelarjenje in pridelavo pridelkov. O urbanem čebelarjenju govorijo v velikih mestih, kot so London, New York in Toronto," je dejal.
V mestih dovolj prostora za čebele
ČZS porast priljubljenosti urbanega čebelarstva pripisuje večji popularnosti čebelarstva nasploh in trendu vračanja k naravi ter samooskrbi s hrano, so pojasnili za STA. V Ljubljani sta znana čebelnjaka na vrhu Cankarjevega doma in na travniku ob Vodnem mestu Atlantis v nakupovalnem središču BTC City, ta mesec pa so panje postavili tudi na strehi Agencije RS za okolje.
Na ČZS ocenjujejo, da je v večjih mestih dovolj prostora za urbane čebelarje, s čimer se strinja tudi Trušnovec. Kot pravi, imajo čebele vso sezono na razpolago zdravo pašo, tudi prostorske nosilnosti - vsaj v Ljubljani - še niso dosegli, saj gre skoraj izključno za ljubiteljske čebelarje, ki skrbijo za nekaj panjev in medu ne pridelujejo na veliko.
"Je pa slika drugačna v Londonu, svetovni prestolnici urbanega čebelarjenja, kjer prihaja zaradi razširjenosti že do stradanja čebel celo sredi pašnih sezon," je pojasnil.
V mestih pridelan med pogosto kakovostnejši od podeželskega
Odsotnost intenzivnega kmetijstva in sadjarstva v mestih po oceni ČZS predstavlja potencial za bolj kakovosten med. Analize namreč kažejo, da v mestih pridelan med ni nič manj kakovosten in da nima kakšnih ostankov.
To je potrdila tudi Metka Pislak Ocepek z ljubljanske veterinarske fakultete. "V mestu pridelan med je zelo kakovosten, v mnogih primerih celo kakovostnejši od tistega, ki je pridelan na podeželju. Mestni parki, vrtički ob stanovanjskih hišah in cvetlična korita nudijo čebelam raznovrstno pašo skozi vse leto," je pojasnila za STA.
Analize v Sloveniji in svetu so pokazale, da mestni med ne vsebuje ostankov pesticidov, saj ga čebele nabirajo na neškropljenih rastlinah, v mestu pa je višja tudi osveščenost prebivalcev glede škodljivih vplivov pesticidov.
"Prav tako v mestu pridelan med ne vsebuje težkih kovin, ostankov izpušnih plinov in prašnih delcev. Ker je v mestu čebelja paša skozi vse leto, čebel ni potrebno dohranjevati s sladkorjem," je dejala sogovornica.
Trušnovec je ob tem dodal, da ima mestni med tudi do desetkrat bolj pestro sestavo medu od tistega, ki so ga nabrale čebele na ruralnih monokulturah. "Po vseh kazalnikih je lahko pridelek v mestu na vrhunski ravni. Problem mestnih paš, če temu lahko tako rečemo, je le v tem, da je zaradi urbane biotske raznovrstnosti težje pridelovati sortni med," je dejal.
Pislak Ocepkova ob tem opozarja, da je treba v mestu paziti, da čebele ne motijo življenja prebivalcev v neposredni bližini. Panji morajo biti nameščeni tako, da se čebele ne zaletavajo v mimoidoče, zato jih najpogosteje namestijo na strehe ali terase. Čebele je treba pri tem zaščititi pred sončno pripeko in vetrom.
