Zanimivosti

Laibach - Preganjani in cenjeni

uk
1. 6. 2015, 10.10
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

1. junija 1980 je v Trbovljah nastala glasbena skupina Laibach, ki je takoj presegla samo glasbene okvirje.

Profimedia

Laibach je slovenska glasbena skupina, ki pa se poleg glasbe izraža še s pomočjo oblikovanja, slikarstva, gledališča in ostalih umetniških praks. Skupina spada v umetniški kolektiv Neue Slowenische Kunst (NSK) in sodeluje s skupino Irwin. Poleg glasbe je poznana tudi zaradi svoje avantgardnosti v vseh pogledih, pa tudi zaradi simbolnega provokativnega spominjanja na totalitarne režime. Na začetku svojega delovanja so zato imeli nemalo težav. Treba pa je poudariti, da je skupina Laibach tudi med najbolj razpoznavnimi slovenskimi glasbenimi skupinami na mednarodni sceni.

"Laibach smo ravno toliko nacisti, kot je bil Hitler umetnik!"

Skupina je takoj ob ustanovitvi poskrbela za burne reakcije javnosti. V Trbovljah so izoblikovali multimedijski projekt Rdeči revirji, ki jo je občinska uprava Trbovlje prepovedala še pred odprtjem. Na plakatih je bila slika Kazimirja Severinoviča Maleviča Črni križ in motiv iz Carpenterjevega filma Noč čarovnic. Njihovo delovanje je sprožilo veliko razprav o njihovem dejanskem umetniškem in političnem položaju. Prvi javni nastop z razstavo Žrtve letalske nesreče je bil januarja 1982 v Ljubljanskem klubu FV, istega leta pa so tudi začeli s svojimi prvimi koncerti v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Njihov glasbeni stil so kritiki označili kot industrijski rok. Na Zagrebškem Biennalu so nastopili z naslovom Mi kujemo bodočnost, med katerim so uporabili sočasne projekcije iz pornografije in filma Revolucija še traja. Predstavo je prekinila policija, skupina pa je bila prisiljena oditi z odra po istočasnem zaslonskem prikazu penisa in Josipa Broza Tita. Provokativna uporaba simbolov iz nacistične Nemčije je najprej izzvala Slovensko veteransko organizacijo v Jugoslaviji.

Leta 1984 so imeli koncert v Ljubljani v dvorani Malči Beličeve, posvečen umrlemu Tomažu Hostniku. V tem obdobju so ustanovili neformalno umetniško organizacijo in estetsko gibanje Neue Slowenische Kunst. Poleg Laibacha je vključevalo še slikarsko skupino Irwin, gledališko skupino Sester Scipiona Nasice ter Kozmokinetični kabinet Noordung, oblikovalski studio Novi kolektivizem, Oddelek za čisto in praktično filozofijo in različne podskupine.

Skupina je še danes izjemno popularna in po turneji v ZDA naj bi se odpravili celo v Severno Korejo.


Dogodki 

1533 – Anne Boleyn, žena Henrika VIII., je okronana za angleško kraljico
1809 – Turki premagajo uporne Srbe na hribu Čegar pri Nišu in iz lobanj premagancev postavijo stolp Ćele kula
1857 – v Berlinu je ustanovljena Svetovna poštna zveza
1890 – za obdelavo rezultatov popisa prebivalstva v ZDA začnejo uporabljati »tabulatorske stroje« Hermana Holleritha
1910 – začetek odprave Terra Nova, v kateri je Robert Falcon Scott poskušal doseči južni tečaj
1919 – ustanovljena Samostojna kmetijska stranka
1924 – trboveljski delavci se spopadejo s pripadniki organizacije Orjuna, na vsaki strani padejo 3 žrtve
1938 – v ZDA izide prvi strip o Supermanu
1962 – izvršena smrtna kazen nad Adolfom Eichmannom
1967 – izide album Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band skupine The Beatles
1974 – eksplozija v kemični tovarni v Flixboroughu zahteva 28 žrtev


Rojstva

1076 – Mstislav I., kijevski knez
1300 – Thomas Brotherton, 1. grof Norfolka, sin kralja Edvarda I.
1796 – Nicolas Léonard Sadi Carnot, francoski matematik, fizik
1884 – Ivan Vurnik, slovenski arhitekt
1926 – Norma Jeane Mortenson »Baker« – Marilyn Monroe, ameriška filmska igralka
1928 – Georgij Timofejevič Dobrovoljski, ruski kozmonavt
1934 – Pat Boone, ameriški pevec
1947 – Ron Wood, britanski kitarist
1974 – Alanis Morissette, kanadska pevka
1977 – Sarah Wayne Callies, ameriška filmska in televizijska igralka
1979 – Aleš Pajovič, slovenski rokometaš


Smrti

1186 – Minamoto Jukiie, japonski bojevnik
1254 – Kitabake Čikafusa, japonski plemič, zgodovinar
1854 – Josipina Urbančič Turnograjska, slovenska pisateljica
1952 – John Dewey, ameriški filozof, psiholog in pedagog
1954 – Martin Andersen Nexø, danski pisatelj
1959 – Arthur Henry Sarsfield Ward – Sax Rohmer, angleški pisatelj
1962 – Adolf Eichmann, nemški nacistični uradnik
1968 – Helen Keller, ameriška pisateljica, aktivistka
1983 – Anna Seghers – Netty Radvanyi-Reiling, nemška pisateljica
1986 – Jo Gartner, avstrijski avtomobilistični dirkač
2001 – Birendra, nepalski kralj