Zanimivosti

FOTO: Mlada nevesta, ki je končala v močvirnati prsti

J.P.
25. 5. 2015, 11.41
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Poleti leta 1370 pr. n. š. je v danski vasici Egtved umrlo mlado dekle. Ni imelo manj kot 16 in ne več kot 18 let. Zaradi načina njenega pokopa strokovnjaki sodijo, da ni pripadala nižjim slojem.

Arhiv Svet24

Vitko, svetlolaso, 160 centimetrov visoko dekle se je v zgodovino zapisalo kot eden najbolje ohranjenih človeških primerkov iz bronaste dobe. A kot se izkaže, dekle iz Egtveda, kot je postala znana, sploh ni bila iz Egtveda. Sodeč po nedavni raziskavi je dekle v svojem kratkem času na tem planetu videlo kar lep kos sveta.

Arhiv Svet24

Strokovnjaki domnevajo, da je bila na Dansko poslana kot nevesta, ki bi utrdila zavezništvo.

Odrastla naj bi v gozdnati pokrajini na jugozahodu Nemčije, bolje znani kot Črni gozd, ki je od kraja, kjer je pokopana, oddaljena nekako 800 kilometrov zračne linije. »Analiza je pokazala, da je prva leta svojega življenja preživela na območju, ki je geološko starejše in drugačno od danskega polotoka Jutland,« je o ugotovitvah raziskave povedala arheologinja Karin Margarita Frei.

Raziskovalcem je na podlagi nivojev stroncija v njenih kočnikih uspelo podrobno začrtati njeno gibanje – denimo tudi, da je večino časa pred smrtjo preživela na poti. »Vidimo lahko, da je 13 do 15 mesecev pred svojo smrtjo bivala na kraju, podobnemu tistemu, kjer se je rodila,« je povedala Frei. »Nato se je preselila na območje, ki bi kaj lahko bilo Jutland. Tam je ostala devet do deset mesecev, potem pa se vrnila na kraj, kjer je bila rojena. Tam je ostala štiri do šest mesecev, preden se je odpravila v Egtved, kjer je bila pokopana.« Tja naj bi prišla le mesec dni pred svojo smrtjo.

Arhiv Svet24

Strokovnjaki domnevajo, da je bila na Dansko poslana kot nevesta, ki bi utrdila zavezništvo. Jug Nemčije in Danska sta v bronasti dobi v Zahodni Evropi namreč veljala za dva centra moči. Ker je bila zakopana v močvirnato prst, so njena obleka in obredni predmeti ostali nepoškodovani, zato je mogoče soditi tudi o njenem verskem prepričanju. Oblečena je bila v kratko krilo in bluzo, poleg pa je bila tudi krožno oblikovana sponka za pas, ki simbolizira Sonce. Strokovnjaki zato sklepajo, da se je udejstvovala v enem od nordijskih kultov, ki so častili Sonce. Poleg nje so odkrili še ostanke delno upepeljenega otroka, starega od pet do šest let. Ni znano, če sta bila v sorodu.