»Začenjamo dosegati točko, kjer ne moremo v eno optično vlakno dobiti nobenega podatka več,« pravi profesor iz Univerze Aston v Birminghamu Andrew Ellis in opozarja, da bo tehnologija iz laboratorija na police prišla v roku osmih let. Takrat naj bi bil tudi dosežen limit zmogljivosti izmenjave podatkov.
Takrat se bodo po mnenju Ellisa v višave dvignili tudi stroški uporabe svetovnega spleta.
Spletni ponudniki bi sicer lahko položili dodatne kable, kar pa bi izjemno povišalo ceno interneta za navadne uporabnike, porabilo pa bi se tudi veliko več električne energije, kar bi znova povišalo stroške in s tem ceno.
Optični kabli so prozorna vlakna debeline človeškega lasu: podatki se pretvorijo v svetlobo, ki je nato poslana skozi ta vlakna ter kasneje prevedena nazaj v podatke.
Raziskovalci opozarjajo, da se lahko zgodi, da bomo dobili splet, ki se bo nenehno vklapljal in izklapljal, ali pa bomo na koncu prisiljeni plačati mnogo več za njegovo uporabo kot plačujemo do sedaj.
Takšen scenarij bi seveda najbolj prizadel slabše plačane delavce in njihove družine. Medtem, ko si bodo bogati sloji lahko privoščili hiter internet pa bodo revnejši sloji do spleta dostopali mnogo težje. Tako bodo izolirani tudi od podatkov, ki so nujno potrebni za osnovno informiranje. Prav tako pa se bo zmanjšal potencial izobraževanja množic, ki ga premore svetovni splet.
