Novice Svet24

V novem poročilu o tveganjih, ki jih predstavljajo naravne katastrofe, so strokovnjaki Evropske znanstvene fundacije zaključili, da obsežni ognjeniški izbruhi predstavljajo največjo nevarnost našemu obstoju. Po njihovih izračunih namreč obstaja pet- do desetodstotna verjetnost, da do konca stoletja pride do izbruha, ki bi lahko življenja terjal v velikem številu, spremenil podnebne razmere in zastrupil atmosfero. Takšen izbruh se ne bi pretirano razlikoval od tistega, ki je leta 1815 v Indoneziji terjal življenja približno 100.000 ljudi. Takrat se je oblak pepela dvignil 43 kilometrov visoko v zrak, sledeče podnebne spremembe pa so prinesle lakoto in vrsto epidemij. Tako je leto po izbruhu ognjenika Tambora postalo znano kot »leto brez poletja«. Vendar pa znanstveniki opozarjajo, da bi bile posledice v našem času toliko bolj katastrofalne zaradi vedno bolj številčnega svetovnega prebivalstva in odvisnosti od medcelinskih povezav. Zato bi moral biti vzpostavljen mednarodni sistem, menijo znanstveniki Evropske znanstvene fundacije, namenjen ravno takšnih katastrofalnim dogodkom – tako posledicam kot spremljanju. Po njihovih ocenah bi poostreni nadzor letno stal med 460 milijoni in tremi milijardami evrov, a pravijo, da bi pravočasno opozorilo več kot odtehtalo stroške.

Arhiv Svet24

Globalne posledice izbruha bi nas lahko pahnile nazaj v kameno dobo, opozarjajo strokovnjaki.

Ognjeniki, ne potresi

Čeprav so v zadnjih nekaj desetletjih za največ smrtnih žrtev in materialne škode zaslužni potresi, znanstveniki v svojem poročilu ugotavljajo, da največje tveganje predstavljajo ognjeniki. Izbruhi sicer niso tako pogosti kot potresi, a so veliko bolj uničujoči, saj so posledice toliko bolj daljnosežne. Vplivajo namreč na podnebje, pridelavo hrane, prevoz in trgovske poti. Stroški, ki jih terjajo takšni dogodki, pa po njihovih ugotovitvah daleč presegajo zmožnosti ene same države.

Deset let zime

Od nedavnih izbruhov so v svojem poročilu izpostavili islandski ognjenik Eyjafjallajokull, ki je povzročil največjo motnjo v evropskem zračnem prometu od druge svetovne vojne. Izbruh pa, kot pravijo, je bil relativno majhen. Kaj bi se torej zgodilo v primeru res velikega izbruha? Ko je pred okoli 75.000 leti izbruhnil superognjenik v Indoneziji, je na Zemljo za deset let legla zima, znanstveniki pa ga povezujejo tudi s tisoč leti ohlajanja.