Hugo Wolf še danes velja za enega najbolj vplivnih skladateljev samospevov. Oba starša (Katherina Orehovnik in Philipp Wolf) sta imela slovenske prednike. Volki, kakor so se pisali do prihoda v Slovenj Gradec, so se v pretežno nemški tržni naselbini lažje uveljavili s priimkom Wolf.
Hugo je imel narejeno le osnovno šolo. Od svojega očeta, ki je bil strasten glasbenik, se je naučil igrati violino in klavir. Iz šole v Mariboru se je po dveh letih izpisal. Po nesrečnem šolanju v Gradcu in na Stiftsgymnasiumu svetega Pavla v Lavantinski dolini se je izkazalo, da razen za glasbo nima drugih sposobnosti, zato je leta 1875 odšel na dunajski konservatorij, kjer je bil med drugim njegov sošolec Gustav Mahler.
Leta 1877 je bil zaradi disciplinskega prekrška izključen. Od sedemnajstega leta dalje je bil za svoje glasbeno izobraževanje odvisen od sebe. Preselil se je Slovenj Gradec, kjer je poleti 1877 nastal prvi ciklus zborovskih pesmi in samospevov (Wanderlied). Novembra 1877 se je vrnil na Dunaj, kjer še ne osemnajstleten staknil okužbo s sifilisom. S klavirjem in finančno podporo svojega očeta je živel na Dunaju več let. Leta 1881 se je zaposlil kot asistent dirigent v mestnem gledališču v Salzburgu, vendar je po treh mesecih odstopil in nikoli več ni bil najet kot glasbenik. Leta 1884 je postal glasbeni kritik pri časopisu Wiener Salonblatt. Leta 1887 je objavil dvanajst svojih pesmi, odstopil s položaja pri časopisu in se posvetil komponiranju.
Naslednjih devet let je bila njegova slava kot skladatelja na vrhuncu. Takrat je imel obdobje intenzivnega ustvarjanja in obdobje duševne in fizične izčrpanosti. Wolf je trpel zaradi skrajne revščine, kar je bilo zanj težko breme zaradi njegovega slabega zdravja in ponosa, občutljivega ter živčnega temperamenta. Septembra 1897 je moral zaradi sifilisa v bolnišnico. Po poskusu samomora so ga sprejeli na najboljšem oddelku nižjeavstrijske državne umobolnice na Dunaju, kjer je po štirih letih trpljenja 22. februarja 1903 umrl.
Dogodki
1519 – Hernan Cortes pristane v Mehiki
1781 – William Herschel v ozvezdju Dvojčkov odkrije sedmi planet Uran
1848 – začetek marčne revolucije na Dunaju
1919 – ZDA priznajo Kraljevino SHS
1922 – tržaško sodišče prepove uporabo slovenščine
1938 – Nemčija si dokončno priključi (anšlus) Avstrijo
1945 – Rdeča armada zavzame Küstrin
1946 – aretiran Draža Mihailović
1969 – začetek veljavnosti konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije
1979 – države Evropske gospodarske skupnosti uvedejo skupno obračunsko denarno enoto ecu, predhodnika evra
2013 – Jorge Mario Bergoglio je izvoljen za 266. papeža, da si ime Frančišek
Rojstva
1265 – Eberhard I., grof Württemberga
1271 – Judita Habsburška, kralica Češke in Poljske, soproga Venčeslava II.
1720 – Charles Bonnet, švicarski naravoslovec in entomolog, filozof
1733 – Joseph Priestley, angleški kemik
1741 – Jožef II. Habsburško-Lotarinški, avstrijski cesar
1781 – Karl Friedrich Schinkel, nemški arhitekt, slikar
1855 – Percival Lowell, ameriški astronom
1900 – Giorgos Seferis, grški pesnik, nobelovec 1963 (mogoč datum rojstva je tudi 19. februar)
1907 – Mircea Eliade, romunski religiolog, zgodovinar, filozof
1967 – Andres Escobar, kolumbijski nogometaš
Smrti
1164 – Fudživara Tadamiči, japonski regent
1395 – John Barbour, škotski pesnik
1572 – Petar Hektorović, hrvaški pesnik, zbiralec pesmi
1851 – Karl Lachmann, nemški jezikoslovec
1881 – Aleksander II., ruski car
1901 – Fernand Pelloutier, francoski anarhist
1943 – Stephen Vincent Benét, ameriški pisatelj, pesnik
1975 – Ivo Andrić, srbski pisatelj, nobelovec 1961
1983 – Anton Slodnjak, slovenski književni zgodovinar
1984 – Aluisio Jorge Andrade Franco, brazilski dramatik
2002 – Hans-Georg Gadamer, nemški filozof
