S podpisom so končale vojno v Bosni in Hercegovini ter odločile o njeni prihodnosti. Od 1. do 21. novembra 1995 so v Daytonu potekala pogajanja o prihodnosti Bosne in Hercegovine in o končanju vojne. Pogajanja so sledila uspehom Armade BiH, ki je konec leta 1995 osvobodila velik del državnega ozemlja. Prav v trenutku, ko je bilo jasno, da bo Armada BiH osvobodila celotno ozemlje in pregnala agresorske sile s področja države, je ukrepal Zahod in začel resna pogajanja o zaključku vojne, ki je trajala že skoraj polna štiri leta.
Dokončno različico sporazuma so predstavniki vpletenih strani in priče formalno podpisali 14. decembra 1995 v Parizu. Poleg bosansko-hercegovskega predsednika Izetbegovića, hrvaškega predsednika Tuđmana in srbskega predsednika Miloševića, ki je sporazum podpisal v imenu Zvezne republike Jugoslavije, so za uveljavitev dogovora s svojim podpisom jamčili še ameriški in francoski predsednik Clinton in Chirac, premierji Velike Britanije, Španije in Rusije – Major, Gonzalez in Černomirdin – ter nemški kancler Kohl. »Stranke« sporazuma so bile Republika Bosna in Hercegovina, Republika Hrvaška in Zvezna republika Jugoslavija (ZRJ). 29. avgusta 1995 je ZRJ dobila dovoljenje, da v imenu Republike srbske podpiše sporazum in da je obvezana strogo in natančno izvajati vse točke tega sporazuma.
Dogodki
1600 – silovit izbruh perujskega vulkana Huaynaputina
1855 – Urbain Le Verrier predlaga ustanovitev mednarodne vremenske službe
1878 – Thomas Alva Edison izumi gramofon
1881 – Kansas postane prva ameriška zvezna država, ki je prepovedala vse alkoholne pijače
1928 – konec devetih olimpijskih iger (drugih zimskih)
1944 – začetek prvega zasedanja SNOS v Črnomlju
1945 – USMC se izkrca na Iwo Jimi
1959 – Ciper postane samostojna država
1984 – Italija in Vatikan podpišeta pogodbo, ki omeji pravice Vatikana in Rimu odvzame naziv »sveto mesto«
1984 – konec 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu
1986 – v orbito utirjena vesoljska postaja Mir
Rojstva
1473 – Nikolaj Kopernik, poljski astronom
1660 – Friedrich Hoffmann, nemški zdravnik
1859 – Svante August Arrhenius, švedski fizik, kemik, nobelovec 1903
1886 – Milan Skrbinšek, slovenski gledališki režiser
1900 – Giorgos Seferis, grški pesnik, nobelovec 1963 (možen datum rojstva je tudi 13. marec)
1917 – Anton Žun, slovenski pravnik in sociolog
1919 – Konrad Žilnik, slovenski narodni heroj
1933 – Veno Taufer, slovenski pesnik, dramatik
1940 – David Jonathan Gross, ameriški fizik, nobelovec 2004
1952 – Danilo Türk, slovenski državnik
1981 – Robert Roškar, radijski voditelj, televizijski voditelj, novinar, igralec
Smrti
1133 – Irena Dukas, bizantinska cesarica
1709 – Tokugava Cunajoši, japonski šogun
1887 – Eduard Douwes Dekker - Multatuli, nizozemski pisatelj
1923 – Ivan Tavčar, slovenski pisatelj, politik
1935 – Jožef Čarič, slovenski (prekmurski) politik in duhovnik
1951 – André Paul Guillaume Gide, francoski pisatelj, nobelovec 1947
1952 – Knud Pedersen - Knut Hamsun, norveški pisatelj, nobelovec 1920
1980 – Ronald Belford »Bon« Scott, avstralski težkometalni pevec
1990 – Otto Eduard Neugebauer, avstrijsko-ameriški matematik, astronom, zgodovinar astronomije
1997 – Deng Xiaoping, kitajski politik
2000 – Friedensreich Hundertwasser, avstrijski slikar, arhitekt
