Sodeč po zapisanem v znanstveni reviji Nature, prihodnost za vrsto sesalcev, plazilcev in dvoživk niti približno ni rožnata. Analiza je namreč razkrila, da izumrtje grozi kar 41 odstotkom vseh dvoživk, 26 odstotkom sesalcev in 13 odstotkom ptic.
Številne vrste so že tako ali tako z eno nogo v grobu, denimo sumatranski sloni, amurski leopardi in gorske gorile, ki vsi veljajo za kritično ogrožene. Kaj lahko pa se lahko zgodi, da iz divjine izginejo vrste, ki trenutno veljajo »zgolj« za ogrožene – takšni so denimo bonobi, pacifiški modroplavuti tuni in glavate karete.
V vsakem primeru je krivec dobro znan.
Izumrtje grozi kar 41 odstotkom vseh dvoživk, 26 odstotkom sesalcev in 13 odstotkom ptic.
Širjenje kmetijstva letno uniči na milijone hektarjev življenjskega prostora divjih bitij, katera posledično ostanejo brez strehe nad glavo. Nemalokrat človek na območji naseli invazivne vrste, ki pogostokrat še dodatno načnejo populacijo avtohtonih bitij. Nič bolje se ne godi morskemu ekosistemu, ki je pod udarom onesnaženja in prekomernega ribolova.
V prihodnjih desetletjih pa bodo svoje naredile še vedno slabše podnebne razmere, ki bi lahko preživelim v krsto zabile še zadnji žebelj. Pri omenjeni reviji menijo, da največji problem predstavljajo vrzeli v znanju poklicanih o biotski raznovrstnosti našega planeta. Ocene o številu vrst živali, rastlin in glive segajo od dveh milijonov pa do petdesetih. Podobno je z izumiranjem, ki se dogaja sedaj.
A končna slika je jasna– svet se neizprosno bliža množičnemu izumrtju, kar pomeni izginotju 75 odstotkov vseh vrst ali več. Naš planet jih je prestal pet. Vzroki za vseh pet so bili geološke oziroma astronomske narave. Krivda za šesto izumrtje pa bo v celoti odpadla na človeka. Lahko že v naslednjih sto letih.
