Maša je bila njegova edina obiskovalka – zvečer se je vrnila domov in pazila na hišo, zjutraj pa je prišla gospodu delati družbo. Ta je pred letom dni preminil, Maša pa še vedno vsak dan prihaja.
S svojo neumorno zvestobo je osvojila srca osebja bolnišnice, zato jo tam vsak dan čaka ležišče s hrano in vodo. Vseeno upajo, da si bo opomogla od svoje žalost, četudi bi to pomenilo, da je ne bi več videvali. Kot je povedala Alla Vorontsova, ena od medicinskih sester, je neka družina skušala Mašo posvojiti, a je ta že naslednji dan pobegnila v bolnišnico.
