Konkurenca na trgu je bila omejena. Imeli smo enega močnega operaterja, ki je lahko ponudil kakovostne storitve elektronskih komunikacij, in njegove tekmece, ki jim je vsem nekje nekaj zmanjkalo, bodisi pri mobilnih bodisi pri fiksnih storitvah. Po novem je podoba takšna: dva operaterja, ki lahko enakovredno ponujata vse storitve v vsej Sloveniji, in nekaj manjših.
Telemach je kabelski operater, ki svoje storitve ponuja v kabelskem omrežju. Skoraj vsak ima doma še vedno koaksialni kabel, in to je njegova domena, kot je telefonski domena Telekoma. Ne vemo, zakaj, a pri nas velja stereotip, da je kabelsko omrežje zastarelo. Če pogledamo fizikalne omejitve, je najslabši telefonski kabel, koaksialni je v sredini, optični pa je v resnici najboljši. Ker koaksialni kabel omogoča večje prenosne hitrosti (pasovna širina kabla) od telefonskega, Telemach ni gradil optike do doma, temveč do neke točke v strnjenem naselju, od katere je razvejeno njegovo koaksialno omrežje. Kabelsko omrežje je za prenos televizijskih programov primernejše od telefonskega oziroma kar od načina IP-televizije. Ta je na voljo že več kot desetletje, pa še nismo videli televizorja, ki bi imel vgrajen sprejemnik. Standard DVB-T, ki ga za prenos programov uporabljajo kabelska omrežja, pa je v vsakem televizorju. To gotovo nekaj pove. Zaradi načina delovanja kabelskega omrežja, ko so vsi programi naenkrat na »kablu«, kar pomeni hitrejšo menjavo programov, IP-televizija od centrale do uporabnika prenaša le izbrani program, kar pomeni, da programe menja centrala, ne naprava doma, zato je kabelsko omrežje nekoliko prikrajšano pri dostopu do interneta. Hitrosti k uporabniku so velike, primerljive s tistimi na optiki, drugače pa je s hitrostmi v obratni smeri. Če želi naročnik simetrične hitrosti, je to lahko težava, saj te niso mogoče, ker ima Telemach potrebno »pasovno« širino zasedeno z radijskimi postajami. Ne gre za tehnološko omejitev, temveč za način, kako ima operater zmogljivosti razporejene med storitvami, ki jih nudi.
Tušmobil je najmlajši mobilni operater na trgu. Ker ga je Mirko Tuš postavil na novo, v omrežju nima morebitne starejše opreme, ki bi lahko ovirala zlivanje mobilnih in fiksnih storitev. Ker pa ni imel potrebnega denarja za naložbe, je svoje omrežje zadnje čase nadgrajeval počasi. Ima dovoljenje (in frekvence) za omrežje četrte generacije, dobro tehnološko osnovo, zato ga bo lahko pod novim lastnikom končno zgradil. Telemach je tudi do zdaj nudil mobilne storitve (gostoval je na omrežju Tušmobila), vendar zato, da jih je lahko ponujal svojim obstoječim uporabnikom, ni pa pri njih resneje gradil. Zdaj ko ima tudi on svoje omrežje, se bodo stvari spremenile. Kako? Tega ne vemo. Možnosti je veliko, odvisne pa so tudi od sposobnosti Telemacha, da trgu ponudi nekaj inovativnega, česar še nismo videli.
Dobro je tudi vprašanje, kaj bo z drugimi operaterji. Vedelo se je, da se je za Tušmobil zanimal tudi Si.mobil, vendar verjetneje bolj zato, da bi preprečil »poroko« s Telemachom, kot zaradi resnega zanimanja. Znano je, da je za Si.mobil pomembneje, da kupi T-2. Če mu bo to uspelo v kratkem času, potem bomo imeli v Sloveniji tri celovite (konvergenčne) operaterje.
