Zdi se, da je srce šole Elizabeth V. Edwards že davno prenehalo utripati. Stavba od leta 2004 sameva.
Vendar pa so nekateri uradniki omenjene newyorške ustanove, ki je od leta 1930 naprej izmenično bila tako osnovna kot srednja šola, prepričani, da njene prostore še vedno nekaj naseljuje. Bitje iz onostranstva.
»Na delu je nekaj zlohotnega,« je povedal Bill Cox, koordinator za logistiko in varovanje za šole v okrožju Barnegat. »Ne vemo zagotovo, če tu straši duh Lizzy Edwards, ampak če je temu res tako, potem ji dobro uspeva.«
»Duh mi je dal vedeti, da je tu. Od takrat verjamem.« - Art Walshe
Ljudje, ki so v preteklost delali v omenjeni šoli, vedo povedati o loputajočih vratih, prižiganju in ugašanju luči ter predvajanju glasbe iz štiridesetih let prejšnjega stoletja. Art Walshe, vzdrževalec šol v okrožju, meni, da paranormalno dogajanje ni iz trte izvito. Prikazen je videl na lastne oči – prosojno žensko v obleki z vzorci cvetja in z visoko spetimi lasmi. Spet drugič se mu je prikazala s parom hlač poleg sebe, le da ni uspel razločiti, kdo je te hlače nosil. Walshe je prepričan, da je videl Elizabeth Edwards. Slednja je bila prva vzgojiteljica na šoli, umrla je leta 1965.
Danes se z zidov šole lušči barva, omarice so odprte in izpraznjene. Na praznih hodnikih samevajo kupi prepletenih stolov. Iz dveh oken bolšči fraza »na pomoč«. Cox, čigar pisarna se nahaja poleg zapuščene šole, je za govorice o domnevni paranormalni aktivnosti izvedel leta 2006, ko je začel z novo službo. Upokojeni detektiv se zanje ni zmenil. Bil je skeptik – danes, pravi, temu ni več tako. Šolo so leta 2004 zaprli, ker je bilo vzdrževanje predrago. Nato so jo zapečatili. Neke noči je prišel v stavbo zaradi alarma. Ko je odhajal, je videl, da na drugem nadstropju gorijo luči. Odločil se je, da se vrne pozneje. Ko je prišel naslednjega dne, je videl, da luči, ki so svetile prejšnjo noč, niso imele žarnic. Podobne izkušnje ima tudi Walshe, ki je od znotraj renoviral šolo. Nekega večera leta 2006 je stal na lestvi, ko je zaslišal škripajoč zvok – odprla so se bližnja vrata. Zdrsnil je z lestve in se pobral iz šole. Ko je zbral pogum in se vrnil po lestev, je ta bila v povsem drugem hodniku. Cox kot predan katolik pravi, da ne bi smel verjeti v duhove, a po videnem mu drugega ne preostane.
