Kolumb je oktobra leta 1492 iz Španije priplul na Karibe s tremi ladjami, od katerih je bila največja 36-metrska Santa Maria. Odpravo sta sponzorirala španska vladarja kraljica Izabela in kralj Ferdinand, ki ju je Kolumb prepričal, da bo odkril novo pot do bogatih azijskih trgov in sicer okrog zemlje. Namesto Azije je odkril Ameriko.
Čeprav obstaja kopica arheoloških dokazov, da ni bil prvi obiskovalec z druge celine - med drugim so ga za nekaj stoletij prehiteli skandinavski Vikingi - imajo Američani Kolumba še vedno uradno za svojega odkritelja. Kolumb je na Haitiju oziroma otoku Hispaniola, ki je danes razdeljen na Haiti in Dominikansko republiko, postavil trdnjavo tudi iz ostankov Santa Marie, ki je nasedla in se potopila blizu obale današnjega Haitija decembra 1492.
Vlada Haitija je sporočila, da še ni znano ali gre za Santa Mario, vendar se strinja, da bo ostanke zaščitila. Če se izkaže, da gre res za Kolumbovo poveljniško ladjo, bo to po mnenju vlade velika stvar za svetovno zgodovino.
Kolumb je opisal kraj nesreče in se januarja 1493 v Španijo vrnil s preostalima ladjama Pinto in Nino. Ladja, ki jo je odkril Clifford, je prekrita le z malce več kot petimi metri vode. Leta 2003 je tam našel tudi top, ki ga je s svojimi strokovnjaki najprej postavil v napačno zgodovinsko obdobje. Pred dvema letoma je ugotovil, da gre za top iz Kolumbovih časov in se je vrnil.
Njegovi potapljači so pred dvema tednoma odkrili, da je od leta 2003 iz razbitine zmanjkalo nekaj predmetov. Za zdaj še ni dokončno potrjeno, da gre res za Santa Mario, vendar pa Clifford poziva haitijsko vlado, naj stori vse za zaščito najdišča. Od vlade tudi želi dovoljenje za nadaljnje raziskave. "Ni mi za denar. Želim le, da se razbitina zaščiti," je po poročanju televizije CNN dejal Clifford.
