Evropejci tako dobivajo t. i. pravico do pozabe, a le v primeru, ko so podatki v iskalnih rezultatih zastareli ali napačni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Odločitev sodišča velja za podatke, ki so "neprimerni, neustrezni ali ne več ustrezni ali pretirani glede na razloge, iz katerih so bili obdelani, in pretečen čas."
Ker pa bi izbris v nekaterih primerih lahko vplival na legitimen interes javnost, je sodišče zapisalo tudi, da je potrebno najti pravično ravnotežje med tem interesom in pravico do zasebnosti.
"Čeprav pravice zadevne osebe na splošno sicer prevladajo nad navedenimi interesi internetnih uporabnikov, pa je to ravnotežje lahko v posebnih primerih odvisno od narave zadevne informacije, od tega, kako občutljiva je za zasebnost zadevne osebe, in od interesa javnosti, da prejme to informacijo, ki je lahko med drugim odvisen od vloge, ki jo ima ta oseba v javnem življenju," je zapisano v povzetku sodbe.
Sodišče se je v sodbi oprlo na ugotovitev, da je v skladu z evropskimi pravili za zaščito podatkov "družba, ki upravlja internetni iskalnik, odgovorna za izvajano obdelavo osebnih podatkov".
Google se na sodbo še ni odzval, a tehnološki velikan je vseskozi zagovarjal stališče, da njegove aktivnosti obsegajo zgolj iskanje po javno dostopnih informacijah. Zahteva po brisanju teh podatkov bi tako po Googlovem mnenju pomenila cenzuro.
Današnja odločitev evropskega sodišča je sicer presenečenje. Lani je namreč generalni pravobranilec izdal mnenje, da upravljavci spletnih iskalnikov ne bi smeli biti odgovorni za informacije v iskalnih rezultatih. Mnenja pravobranilcev sodniki večinoma upoštevajo, a v tem primeru ni bilo tako.
Primer se je začel na zahtevo španskega državljana, ki se je v časopisu znašel zaradi spora glede neporavnanih dolgov. A kljub temu, da je bil spor z upniki razrešen že pred časom, se je njegovo ime v iskalniku še vedno pojavljajo v povezavi s starimi članki.
Španska agencija za varstvo podatkov je odločila, da časnik v tem primeru ni bil odgovoren, saj so bile informacije v času objave pravilne. Je pa od Googla zahtevala izbris vsebin iz iskalnih zadetkov, kar je privedlo do sodbe.
Današnja odločitev sodišča je ena ključnih v bitki med zagovorniki svobode izražanja na eni strani in zagovorniki pravice do zasebnosti na drugi. Slednji si prizadevajo za pravico do pozabe oziroma za možnost, da lahko posamezniki zahtevajo izbris digitalnih sledi, ki jih puščajo na internetu.
Evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding je pravico do pozabe predlagala leta 2012 v sklopu prenove evropske zakonodaje na področju varovanja osebnih podatkov, ki po razkritjih Edwarda Snowdna postaja še bolj žgoča tema.
