Med seboj so namreč povezali črno smrt, epidemijo domnevno pljučne kuge, ki je v 14. stoletju pokončala 50 milijonov Evropejcev, in Justinijanovo kugo, ki je bila prvi predhodna za 800 let – obe naj bi povzročil ločeni sevi istega povzročitelja bolezni oziroma patogena.
Dave Wagner, profesor z univerze v Severni Arizoni zato opozarja, da bi se kuga v prihodnosti lahko vrnila. Bakterija je skozi zgodovino z glodavcev prihajala na ljudi, okužene živali pa še obstajajo na raznih koncih sveta. Profesor nadaljuje, da če je Justinijanova kuga lahko izbruhnila znotraj človeške populacije in nato odmrla, se to kaj lahko ponovi.
Povezave med sevi različnih pandemij.
Znanstveniki so uspeli iz okostij dveh žrtev Justinijanove pridobiti vzorce bakterije. Poustvarjeni genski zapis so nato primerjali z bazo stotin patogenov kuge, izmed katerih nekateri še vedno letno pobijejo tisoče. Na podlagi raziskave so nato dognali, da je bil sev, odgovoren za izbruh Justinijanove kuge, evolucijska 'slepa ulica' in loč od sevov, ki so se razvili pri črni smrti in pri poznejših pandemijah.
Znanstveniki dodajajo, da je bila tretja pandemija, ki se je iz Hong Konga razširila širom oble, najverjetneje potomka seva črne smrti in kot taka veliko bolj uspešna kot sev, zaslužen za Justinijanovo kugo. DNK strokovnjaki se sedaj sprašujejo, zakaj je slednja sploh odmrla. Kot en razlog navajajo prilagojeno človeško odpornost, ki naj bi zmanjšala učinek kuge. Drugi bi lahko bile spremembe v ozračju, ki naj bi načele obstojnost bakterij.
