Cristo je svoje prvo razodetje doživel med verskim postom v Santiagu v Čilu, leta 1979. In čeprav že od mladih nog v glavi sliši gromek glas, mu je ta takrat spregovoril jasneje kot kdajkoli prej: »Jaz sem tvoj oče. Bog Abrahama, Izaka in Jakoba.« Po svetu ima na stotine sledilcev ter lastno cerkev na obrobju Brasilie. V največjem številu mu sledijo ženske, katerih večina živi na cerkvenem posestvu. Oblačijo se v modre halje, ki si jih v pasu spenjajo z vrvjo. Nekatere od njih mu sledijo že več desetletij. Najstarejša je 86-letna Abevere, najmlajša pa štiriindvajsetletnica, ki ga je spoznala, ko je bila stara komaj dve leti. V njegovi cerkvi živijo od doma pridelanega sadja, kot so banane, avokadi in mangi.
Leta 2012 je napovedal konec sveta.
Tam je še zelenjavni vrt in kapela, v kateri Cristo zbrane nagovarja vsako nedeljo. V pesjakih so zaprti psi, ki varujejo posestvo. Cristova prepričanja so daleč od običajnih, četudi trdi, da je utelešenje Jezusa. Že večkrat je namreč zašel v težave zaradi svojih pogledov na teme, kot so kapitalizem, splav in božič. Policija ga je pridržala že več kot štiridesetkrat, izgnan je bil iz ZDA, Velike Britanije in Venezuele. Cristo presenetljivo ne praznuje božiča in ga niti ne podpira. Imenuje ga dan, ko bogati ponižajo revne. Pogosto so njegova tarča brazilski evangeličani, ki se po njegovem mnenju zanimajo le za denar, zaradi česar jih je označil za volkove, preoblečene v ovce. Vse obtožbe o duševni bolezni, s katerimi ga obkladajo njegovi kritiki, vztrajno zanika. Obenem pa pristavi, da je norost mati filozofov, prerokov in izumiteljev. Prikladno, saj meni, da je izbranec, ki bo po jedrskem holokavstu oblikoval boljšo družbo. Je tudi jasnovidec – leta 2012 je napovedal konec sveta, a se je pozneje popravil: napovedal ga je menda le za tiste, ki so tistega leta preminili.