Internet stvari prinaša največ sprememb, odkar imamo internet. Gre za pravo revolucijo svetovnega spleta. Danes je komunikacija med napravami in stroji še v povojih, preko interneta komuniciramo predvsem ljudje. 99 odstotkov stvari še ni povezanih v internet, tiste, ki pa so, so omejene na nekakšne posamezne otočke. “Do leta 2020 bo v splet in med seboj povezanih 30 milijard naprav,” je na dogodku ocenjene napovedi predstavil dr. Andrej Kos iz Laboratorija za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko, ki je na konkretnih raziskovalnih primerih predstavil tudi nove izzive za gospodarske panoge na področju IoT.
Izhodišča interneta stvari in prihodnje trende na globalnem nivoju je predstavil Domagoj Simecki, vodja prodaje mednarodne mreže za povezavo naprav v telekomunikacijskemu omrežju, družba M2M Telekom Austria Group. Po zaslugi milijard senzorjev, vgrajenih v naprave, se bo oblikovala nova dimenzija inteligence v praktično vseh gospodarskih panogah. Bolje bomo razumeli naravo, zdravila, medicino, avtomobili nas bodo vozili sami,… Možnosti so neomejene. Vsa ta inteligenca bo prikladno shranjena v podatkovnih zbirkah in uporabna za boljšo kakovost življenja. “IoT tehnologije so trenutno najpogostje v uporabi v transportu in logistiki za spremljanje vozil, goriva, poti, porabe, najdemo pa jih tudi že na področju energetike.” je dodal mag. Tomaž Vidonja iz kompetenčnega centra za IoT - Opcomm.
Na dogodku so vizijo svojih priložnosti predstavili slovenski startupi, katerih tehnologija temelji na IoT. Chipolo - Tadej Jevševar je predstavil že dobro znani obesek, ki locira izgubljene predmete. Na platformi za množično financiranje Kickstarter je zbral kar 293.000$. Dr. Denis Pavliha s produktom Multilux rešuje izzive pozicioniranja znotraj zaprtih prostorov. "Kocka za dobro počutje, oziroma CubeSensors, ki je ravno šla v množično produkcijo, pa bo naš hišni asistent pri regulaciji kakovosti bivanja v prostorih,” je razložil Aleš Špetič.
S trendi IoT sta pogovor zaključila Kristjan Pečanac in Simon Belak iz Startup šole Hekovnik. Danes tako sprejemamo izzive, kako povezati v Internet stvari hladilnike, rastline, avtomobile, proizvodne stroje, okna, obleke, oz. praktično vse, kar imamo v uporabi v vsakdanjem življenju. Vse več stvarem dodajamo ali vgradimo senzor, ki preko brezžične povezave komunicirajo z okoljem, s pridobljenimi podatki in njihovo obdelavo pa ustvarjajo nadaljnje akcije, komunicirajo z drugimi stvarmi (M2M oziroma »machine to machine«) ali s človekom in nam na ta način izboljšujejo življenje.
