Predsednik zbornice Roman Završek je pred dnevi na novinarski konferenci pojasnil, da so sodišča ravno zaradi pro bono dneva prosili, naj na ta dan ne razpisujejo obravnav, sodišča pa to poskušajo upoštevati po svojih zmožnostih. Nekateri odvetniki bodo tako zadržani na sodišču, nekateri imajo že druge vnaprej dogovorjene obveznosti, v nekaterih pisarnah pa se dogovorijo, kateri bodo opravljali redno delo in kateri bodo nudili brezplačno pomoč. So pa tudi taki, ki ne delijo mnenja o nudenju brezplačne pravne pomoči, je priznal Završek. A hkrati je spomnil, da kodeks odvetnike zavezuje k pro bono delu in vsak odvetnik ima skozi leto vsaj en tak primer.
Z davčno upravo so tudi dosegli dogovor, da se 19. decembra za brezplačne storitve ne zahteva odmero davka na dodano vrednost, kakor se je dogajalo prejšnja leta. A davčna uprava po besedah Završka za ostale dni v letu za storitev zahteva odmero davka, četudi je ta storitev brezplačna, "kar je rahlo destimulativno". Cene odvetniških storitev so sicer različne, tudi glede na vrednost spora, bodo pa tisti, ki bodo v četrtek poiskali brezplačno pravno pomoč, prihranili okoli 50 evrov, kolikor je povprečna ocena prve odvetniške ure. Na odvetniški zbornici poudarjajo, da je zato ta dan namenjen predvsem tistim, ki si sicer zaradi težkega socialnega položaja ne upajo prestopiti praga odvetniških pisarn.
Odvetniki sicer gmotnega stanja tistih, ki se bodo pri njih zglasili v četrtek, ne bodo preverjali, a v zbornici apelirajo na zavest državljanov, naj se pomoč prepusti tistim, ki si je sicer ne morejo privoščiti. Kakor pravi član upravnega odbora zbornice Andrej Razdrih, se vedno najdejo "iznajdljivci", ki na dan brezplačne pravne pomoči obiščejo pet odvetnikov in primerjajo nasvete.
Najpogosteje se ljudje na ta dan pri odvetnikih oglasijo zaradi zemljiškopravnih zadev, v zadnjem času pa po besedah Završka naraščajo tudi delovnopravni spori. Z zadnjim noveliranjem zakona, ki ureja institut brezplačne pravne pomoči, se je namreč cenzus za upravičence precej znižal, zato je veliko takih, ki bi brezplačno pravno pomoč potrebovali, a do nje ne morejo, je pojasnil. Tako v zbornici opažajo zanimanje za storitve na pro bono dan. Anketa, ki so jo lani izvedli po pro bono dnevu, je pokazala, da je imel vsak odvetnik, ki je brezplačno nudil svoje storitve, povprečno deset strank. Završek je tudi ob tej priložnosti opozoril na težavo instituta brezplačne pravne pomoči, ki jo v treh četrtinah namenijo osebnim stečajem. Če bi se osebne stečaje izključilo iz tega instituta, bi sredstva lahko namenili tistim, ki resnično potrebujejo brezplačno pravno pomoč, meni.
Zbornica poziva vse, ki bi se v četrtek želeli zglasiti pri odvetnikih za nasvet, naj si izberejo odvetnika in se z njim dogovorijo za termin, saj je le to zagotovilo, da bo izbran odvetnik zanje imel čas. Stranke naj imajo s seboj čim več dokumentacije okoli spora oziroma zadeve, za katero želijo nasvet.
Odvetniška zbornica sicer obstaja že 145 let, vendar je z naredbo iz 19. decembra 1918 postala nacionalna zbornica. Pro bono dan bo letos potekal tretjič. Seznam več kot 600 ponudnikov brezplačne pomoči je objavljen na spletni strani odvetniške zbornice. Prav tako so za vsa vprašanja na voljo po elektronski pošti na naslovu info@odv-zb.si in telefonski številki 01/300 34 20.
Zbornica poziva vse, ki bi se v četrtek želeli zglasiti pri odvetnikih za nasvet, naj si izberejo odvetnika in se z njim dogovorijo za termin, saj je le to zagotovilo, da bo izbran odvetnik zanje imel čas. Stranke naj imajo s seboj čim več dokumentacije okoli spora oziroma zadeve, za katero želijo nasvet.
Pro bono dan je namenjen predvsem prvim pravnim nasvetom. Odvetnik bo pogledal, ali je zadeva primerna za pravni spor oziroma bi stranko napotil na mediacijo ali pa so vsi roki že potekli. Nato se bo videlo, kakšne so možnosti za naprej. Stranko se lahko napoti na pridobitev brezplačne pravne pomoči, če že prej ni poskusila s to možnostjo, morda se z odvetnikom dogovori za nižji znesek plačila ali pa se odvetnik odloči, da bo stranki opustil plačilo.