»Deset let smo imeli veverico, ki je pred kratkim poginila. Veverica je bila naša zvesta spremljevalka vsa obdobja našega življenja – ob koncertih, nosečnosti, ko je prišla mala Kanenas ... Veverica je zelo pametna žival, zato smo jo imeli veliko časa spuščeno. Prišla je, ko sem jo poklical, rada je imela sadni sok ...« se spominja Werner, ki ne skriva, da je hudo trpel zaradi Takove smrti.
»Najhuje je bilo, da naš Tako ni umrl takoj, ampak je na koncu še trpel ... Ko smo odhajali na Hrvaško, sem začutil, da z veverico ni vse v redu. Počakal nas je od torka do sobote, ko smo se vrnili. Ampak takrat je že zelo težko dihal. Vrnili smo se pozno, ko nobena klinika ni bila več odprta, zato mi je sosed priskrbel številko veterinarke, ki je bila pripravljena priti v ordinacijo samo zaradi nas.
Z veverico sem odhitel tja, dali smo ji kisik, infuzijo, jo slikali, potem pa so ugotovili, da ima zrak v želodčku. Morali bi jo operirati, vendar je bila preveč šibka za operacijo. Odnesel sem jo domov skupaj z vsemi zdravili, šel sem ji kupit kašice, vendar je bila preslabotna. Kupil sem ji grelno blazinico in ji rekel, da se lahko poslovi. Umrla mi je na rokah, zato smo vsi trije jokali vso nedeljo. Pokopali smo jo za blokom in šele ponoči so se mi res ulile solze ...«
Werner se sicer še vedno rad spominja vseh dogodkov, ki jih je preživel s Takotom, ki je običajno spremljal družinico povsod. Zelo rada ga je imela tudi mala Kanenas, ki je tudi sicer velika ljubiteljica živali. »Seveda pa je Canenas zelo previdna tudi do sosedovega psa ali mačk, saj mora žival najprej spoznati ...« je še povedal pevec.
