Raziskava univerze Monash je našla prvi dokaz, da pasivna marža v Atlantskem oceanu postaja aktivna.
Subdukcijske cone, kot je ta, ki se začenja v bližini Iberijskega polotoka, so območja, kjer se ena tektonska plošča pogreza pod drugo. Na tem mestu naj bi prihajalo do lomljenja, kar pomeni tektonsko aktivnost na do sedaj pasivni marži.
Še več: to naj bi bila nekakšna gonilna sila, ki bi lahko pomenila začetek nove faze Wilsonovega ciklusa, ko premikanje plošč razbija superceline, kot je bila Pangaea, in odpira oceane. Po stabilizaciji nastanejo nove subdukcijske cone, ki oceane spet zaprejo in združijo razbite celine.
V zadnjih štirih milijardah let se je to zgodilo vsaj trikrat. Iberijska subdukcija bo sčasoma Iberijo potegnila proti ZDA, kar naj bi se zgodilo v 220 milijonih let.
Odkritje predstavlja edinstveno priložnost za opazovanje, kako pasivna marža postane aktivna – proces, ki traja 20 milijonov let.
