Z njimi si delimo 98 odstotkov genskega zapisa, zato ni tako zelo neverjetno, če so njihove sociološke interakcije, prikazi čustev in razmišljanja, podobni našim.
Znano je, da so šimpanzi sposobni samozavedanja, da imajo čut za pravičnost, da znajo reševati razne zagonetke zgolj v zabavo in so celo sposobni izvajati volitve.
Da bi ocenili šimpanzjo sposobnost prepoznavanja lastnih kognitivnih stanj, so raziskovalci zasnovali eksperiment, s katerim bi lahko identificirali zavedanje živali o njihovih stanjih vedenja in ne vedenja. Šimpanzi so bili naučeni uporabe jezika podobnega sistemu simbolov za poimenovanje stvari, kar olajša sporočanje misli in idej.
Šimpanzi so morali hrano, ki je bila skrita na določeni lokaciji, imenovati z vnosom simbola, ki je ustrezal vrsti hrani. Niso jim pa vedno dali zgolj popolne informacije, ampak tudi le delne. V nekaterih primerih so šimpanzi že videli, katera hrana je bila na skriti lokaciji, in so jo lahko nemudoma imenovali s pravilnim simbolom, brez da bi pogledali, katera hrana je bila skrita.
Spet v drugih niso mogli vedeti, katera hrana je bila skrita, ker je niso videli. Tako so hrano imenovali, ko so bili prepričani, da je ta dejansko tam, sicer so se prepričali, preden so vnesli primerni simbol. Ta vzorec razkriva sposobnost nadzorovanega iskanja informacij in širše metakognitivne sposobnosti.
Metakognicija, definirana tudi kot vedenje o vedenju, tako ni izključno človeška sposobnost, ključno vlogo pa igra denimo pri učenju.
