Gost na mednarodnih konferencah o vlogi duhovnosti v tehnologiji, nekdanji višji oblikovalec letalskih in vesoljskih računalniških sistemov ter človek, ki si je več kot 20 let prizadeval v najodročnejših samostanih sveta odkriti starodavne pozabljene skrivnosti, da bi z njimi med drugim pomagal razumeti idejo Maxa Plancka, očeta kvantne teorije, o božanski matriki, kraju, »kjer se rojevajo zvezde«. Končno tudi znanost odkriva, kar so vedela starodavna ljudstva: da je vse povezano in da imajo naše misli, čustva, molitve neverjetno moč. Svet ustvarjamo mi, torej ga lahko tudi spremenimo in celo rešimo pred grozečo katastrofo. A kako?
»Starodavni teksti in spiritualna tradicija omenjajo, da je vse v našem svetu povezano. Zdaj to začenjamo razumeti tudi mi. To nosilno polje energije zahodni znanstveniki opisujejo kot splet ali mrežo, ki ustvarja, tako jo oni imenujejo, osnovno strukturo stvarstva. Po njihovih dognanjih je to polje energije prisotno že od začetka in je inteligentno. In ta inteligenca se močno odziva na človeška čustva.« Ne, to ni pisanje duhovnih skupin, religioznih voditeljev ali spiritualističnih zmešancev. To je izjavila skupina presneto resnih znanstvenikov z oddelka za raziskavo vesolja v laboratorijih Nase. In niso bili zadeti od opojnih substanc, ko so to razkrili javnosti, ampak so le opravljali službo. Eden tistih, ki so med prvimi začeli to znanstveno potrjevati, je Gregg Bradden. Je eden najbolje prodajanih piscev, mednarodno priznan pionir na področju znanosti, ki premošča mejo med duhovnostjo in realnim svetom. Po uspešni karieri geologa v podjetju Phillips Petroleum med energetsko krizo leta 1970 je delal kot višji oblikovalec računalniških obrambnih sistemov v zadnjih letih hladne vojne in leta 1991 postal prvi tehnični vodja operacij za Cisco Systems. Zadnjih 25 let je odkrival oddaljene samostane in pozabljena besedila ter svetu prnašal njihove brezčasne skrivnosti. Njegova dela redno prikazujejo na TV-postajah History Channel, Discovery Channel, National Geographic in ABC. Nastopal je tudi v kultnih filmskih dokumentarcih, kot sta The Secret in Zeitgeist.
Kakor mislimo, občutimo, verjamemo – tak je naš svet
Na vprašanje, kaj je pri njegovih odkritjih najbolj udarno, mi je odgovoril: »Kaj bi pomenilo za vas, če bi odkrili, da je vsak trenutek našega življenja samo del pogovora, ki se neprenehoma odvija z univerzumom okoli nas? Kaj če je vse, kar se godi v naših življenjih, od zdravljenja naših teles, miru na svetu, naših zakonov, družin, romanc, naših ločitev, vse, kar dojemamo kot življenje v vsakem trenutku vsakega dne, odraz te inteligence, polja energije, ki so ga starodavna ljudstva opisala v svojem jeziku, zdaj pa ga zahodna znanost začenja opisovati v jeziku, ki ga razumemo? Bi vas to spremenilo kot človeka?«
O, bi, prav gotovo, še posebej če bi mi lahko to nedvoumno dokazali. Gregg Bradden trdi in znanstveni dokazi kažejo, da naš svet ni v osnovi nič več in nič manj kot odraz tega, kar smo – znotraj. Torej odraz naših misli, občutkov, čustev, verovanja, molitev. Tudi John Wheeler, fizik z ameriške univerze Princeton, napeljuje na to misel. Trdi, da živimo v »soustvarjalnem univerzumu«, se pravi, da je ta predvsem rezultat tega, kar počnemo v svojih življenjih. Pravi, da smo majceni koščki univerzuma, ki na poti življenja opazujejo in ustvarjajo sami sebe.
Nekaj v nas vpliva na zunanji svet
Ideja, da obstaja nekaj, kar nas vse povezuje, v resnici ni tako zelo nova, tudi v znanosti ne. A vse do 1990 je vsa zahodna znanost temeljila na načelu, da to, kar se zgodi na enem koncu, nima absolutno nobenega vpliva na to, kar se zgodi drugje. Zdaj pa vemo, da ni tako. Prvi eksperiment je izvedel ruski fizik Vladimir Poponin. Želel je raziskati odnos med človeško DNK in snovjo, ki tvori naš svet – malimi skupki energije, ki jih imenujemo fotoni (delci svetlobe). V stekleni cevi so ustvarili vakuum. Poponin je meril delce, da bi videl, kako se razporedijo. Fotoni so bili razporejeni naključno. Nato pa so v cev vstavili človeško DNK. Ko so izmerili fotone, so se ti poravnali v vrsto. Torej je imela DNK neposreden vpliv na snov, iz katere je zgrajen naš svet. In to je starodavna spiritualna tradicija od nekdaj trdila. Namreč da nekaj v nas vpliva na svet okoli nas. Še zanimivejši pa je bil konec eksperimenta. Pričakovali bi, da bi se, ko bi iz cevi odstranili DNK, fotoni spet naključno razporedili. A se to ni zgodilo. Čeprav v cevi ni bilo več DNK, so fotoni ostali razvrščeni, kot bi bila tam. Nihče iz zahodne fizike doslej še ni razložil, zakaj je tako, in zato se ta poskus imenuje fantomski DNK-eksperiment. Najpomembnejše, kar nam je pokazal, pa je, da je DNK nekako povezana s snovjo, iz katere je zgrajen naš svet, in da se skupki energije očitno povezujejo skozi polje. Znanstveniki so ga poimenovali novo polje.
Drug, podobno fascinanten eksperiment so naredili v vojski. Vzeli so človeško DNK, tako da so postrgali tkivu v ustih prostovoljca, nato pa dali DNK v napravo, ki meri čustvene odzive, in jo postavili v eno sobo, medtem ko je bil darovalec te DNK v drugi sobi. Izpostavili so ga čustvenim dražljajem, sreči, žalosti, strahu, jezi ali besu. Hkrati so merili DNK, da bi videli, ali darovalčeva čustva kaj vplivajo nanjo. Medtem ko je darovalec doživljal čustvene vrhunce in padce, je imela DNK v drugi sobi čustvene vrhunce in padce ob natanko istem času.
Več preberite v tiskani Jani, ki je izšla 11. decembra.
