Na Googlovi spletni strani so se nedavno namreč znašle fotografije osmih megalomanskih podatkovnih centrov, ki skrbijo za Googlov spletni svet. Fotografije razkrivajo zapletene labirinte računalnikov, ki obdelujejo internetno iskanje za milijone ljudi, skrbijo za predvajanje videov na portalu YouTube in preko servisa Gmail milijonom dostavljajo elektronsko pošto.
Govorimo o zares ogromnih kompleksih, na katerih se nahaja po več sto tisoč strežnikov, barviti kabli (vse od kablov do cevi sovpada z barvami Googlovega logitpa) in celo kolesa, s katerimi inženirji potujejo po podatkovnih centrih. Osem centrov se sicer nahaja na različnih koncih sveta, od Finske, kjer je Google predelal tovarno papirja, pa do Iowe, kjer so izdelali povsem novo strežniško farmo.
Podjetje je ob objavi fotografij tudi sporočilo, da zares redko kdo stopi v njihove podatkovne centre in to z zelo dobrim razlogom. Njihova prva prioriteta je namreč varnost podatkov, zato so njihovi centri vselej močno varovani. Čeprav so z javnostjo delili že mnoge svoje izume, poslovne prakse in poročila o učinkovitosti, pa ima le peščica ljudi dostop do samih strežnikov.
Fotografije so tako odlična priložnost, da si pobliže ogledate njihove podatkovne centre. V ta namen so celo postavili novo spletno stran ''Where the Internet lives''. Za fotografije je sicer zaslužna fotografinja Connie Zhou. Preko fotografij in videa, ki so ga prav tako posneli pri Googlu tako lahko običajen smrtnik prvič dobi vpogled v tehnologijo in ljudi, ki poganjajo Google. Na strani so sicer objavljene fotografije notranjosti osmih podatkovnih centrov, ki jih ima Google v ZDA, na Finskem in v Belgiji. V fazi gradnje so še centri v Hongkongu, na Tajvanu, Singapurju in Čilu. Preko storitve Google Street View si sicer lahko virtualno ogledamo tudi notranjost podatkovnega centra v Severni Karolini.
Fotografije notranjosti Googlovih podatkovnih centrov sicer sovpadajo s člankom v reviji Wired o tem, kako podjetje gradi in vzdržuje svoje strežnike. Članek je napisal Steven Levy, ki si je Googlovo zaupanje pridobil lansko leto s knjigo ''In The Plex''. Slednja govori o Googlovi filozofiji in evoluciji, vodilnim pa je bila dovolj všeč, da so mu omogočili dostop do podatkovnih centrov. A kljub temu, da so ti centri Goolov živčni sistem, pa noben izmed njih ni v bližini sedeža podjetja v Mountain Viewu v Kaliforniji.
Ko je Google začel rasti v garaži v Silicijevi dolini, sta ustanovitelja Larry Page in Sergey Brin skupaj z nekaj inženirji razvila sistem za uporabo poceni strežnikov, ki bi uresničili njuno vizijo: zagotoviti digitalni zemljevid za vse podatke na spletu.
Sprva je Google želel le dovolj procesorske moči za beleženje vseh spletnih strani in hitro procesiranje iskalnih zahtev, ko pa so se Googlove ''lovke'' razširile tudi na druga področja, so morali dodajati vse več strežnikov, ki so skrbeli za hranjenje fotografij, videov, elektronske pošte in informacij o tem, kaj si stranke najraje ogledujejo. Posledica shranjevanja teh podatkov so seveda oglasi, ki se vsakomur prikazujejo glede na strani, ki jih največkrat obišče.
Prav zaradi tovrstnega zbiranja podatkov (o več kot milijardi uporabnikov) za oglaševalce je bilo podjetje že večkrat tarča hudih kritik. Nedavno se je nanj spravila tudi Evropska unija, ki zahteva, da pod drobnogled vzamejo sedem mesecev staro spremembo politike o zasebnosti, ki jim omogoča, da z podatke z različnih servisov združujejo in tako dobijo še boljšo sliko o uporabniku.
Google sicer preučuje iskalne zahteve, da bi dobi boljši vpogled v to, kaj ljudje najpogosteje iščejo, tako da lahko vsakemu uporabniku prikažejo oglase, ki bi naj ga zanimali. Oglaševanje je pravzaprav glavni vir Googlovega zaslužka, z njimi pa so samo v prvi polovici 2012 zaslužili preko 23 milijard dolarjev.
A čeprav lahko s fotografijami in Street Viewom sedaj vsak pokuka v notranjost njihovih centrov, Google še naprej namerava močno omejevati fizični dostop do strežnikov. Prav tako ne želijo izdati natanko koliko računalnikov se nahaja v njihovih centrih. Vseskozi govorijo le o ''več sto tisoč strežnikih''. Toliko računalnikov seveda prinese tudi ogromno porabo električne energije, zato se Google neprestano trudi, da bi zmanjšal porabo in tako znižal stroške ter postal okolju bolj prijazno podjetje.
