700 kilogramov težka satelita sta se priključila satelitoma, ki sta v vesolje poletela 21. oktobra lani.
Štirje sateliti zdaj skupaj tvorijo manjše omrežje. Najmanj štirje sateliti so sicer potrebni za določitev položaja na Zemlji in oddajajo signale, s pomočjo katerih se določi zemljepisno dolžino in širino, višino in čas.
Galileo bo ob zaključku razvoja projekta obsegal 30 satelitov, kar bo šest več od ameriškega sistema GPS. Do leta 2012 naj bi namestili skupno 18 satelitov, kar zadostuje za oddajanje storitev javnosti, ostale pa naj bi izstrelili do leta 2020. Po navedbah Evropske komisije naj bi stroški projekta do leta 2015 znašali pet milijard evrov.
S sistemom Galileo želi EU konkurirati obstoječemu prevladujočemu ameriškemu GPS. Evropski sistem satelitske navigacije naj bi za več kot dvakrat izboljšal zmogljivosti GPS ter signale na oddaljenih območjih na severu Evrope in v velikih mestih, kjer so motnje zaradi nebotičnikov.
Prav tako naj bi bil Galileo natančnejši. Medtem ko GPS nadzira ameriška vojska, naj bi Galileo vodile izključno civilne oblasti, bil pa bi na voljo tudi za vojaško uporabo.
Galileo bo ponujal pet vrst storitev, od brezplačne, javno dostopne, namenjene široki uporabi, prek take z omejenim in plačljivim dostopom za podjetja, do storitve, ki bo namenjena institucijam EU ter organom držav članic (tudi vojski), kjer bodo podatki tajni ter močno zaščiteni.
