Cene Prevc in Uroš Kuzman sta bila v zadnjih dneh zelo zasedena. Uroša je čakalo naporno, kar dvodnevno praznovanje njegove okrogle obletnice, 40. rojstnega dneva, Ceneta pa odprtje prenovljene kavarne v Škofji Loki, projekt, s katerim se je ukvarjal več mesecev. Seveda pri prenovi ni šlo nič po načrtih.
»Lahko bi dve uri govoril o tem. Kot pri vsaki prenovi se je tudi tu odprlo kup stvari in del, na katera nisem niti računal. Že od 1. januarja se dan za dnem borim s tem, da lokacijo čim prej prenovimo do konca. Bo še kaj za urediti, ampak prve goste bomo lahko sprejeli,« pojasni Cene, ki, čeprav smo sredi poletja, časa za dopust ni imel: »Vmes mi je enkrat celo uspelo, da sva bila z ženo 24 ur nekje na Hrvaškem, a od tega je imela več ona, jaz sem bil večinoma v apartmaju, da sem urejal vse zadeve. Dopusta pa zdaj ne pričakujem še najmanj pet let. O tem ne razmišljam in si ga vzamem le zato, da me žena še prenaša. Ne vem, zakaj je to postala neka življenjska potreba, dopust in morje?« Tudi športa prav nič ne pogreša, saj pravi, da za to nima časa: »Vse dneve sem v Škofji Loki. S športom sem zdaj povezan le takrat, ko nosim zaboje gor in dol in urejam papirje, da vse teče. S tem imam dovolj stresa in adrenalina, da ni potrebe še po kakšnem športu.«
Čaka ga večji oder
V vsej vnemi, ki jo posveča novoodprtemu lokalu, pa se je lotil še svoje na novo odkrite strasti – stand upa. Mnogi so presenečeni, saj Cene doslej ni veljal za velikega zabavljača, niti v svoji družini ne. Rad je le prisluhnil drugim komikom in sem ter tja pokritiziral njihove napake, kot nekakšen kavč komentator: »Na kakšnem nastopu, ko sem koga gledal, sem rad kaj komentiral. Kot retorik sem bil dober tudi pred mikrofonom in tako so me predlani na prireditvi Loka se smeje organizatorji povabili, da pripravim 15-minutni nastop. Kar v redu mi je šlo, a takoj vidim napake. To je kot v športu, ko si bolj pozoren na napake kot pa na tisto, kar ti je dobro uspelo.«
Tokrat je pred Cenetom večja preizkušnja in večji oder. Sprejel je namreč povabilo organizatorjev Panč festivala na ljubljanskem gradu. Pred nastopom ne čuti pritiska in treme. Osnutek nastopa je spisal v polovici dneva. Upa, da bo tako sproščen ostal vse do zadnjega, saj še iz časov aktivnega udejstvovanja v smučarskih skokih ve, kako je, ko se pojavi trema: »Ko se je pojavila trema, ni bilo nič od mene. Ko sem imel glavo bolj sproščeno, pa mi je šlo bolje. Bomo videli, kaj bo zdaj, ko bom enkrat stopil na oder.«
Glede teme ostaja skrivnosten, a vseeno razkrije delček: »Pred dvema letoma sem se v Škofji Loki zelo osredotočil na lokalni okoliš in to bi zdaj v Ljubljani težko 'pilo vodo'. Rad povem stvari na zabaven način, nikoli pa nočem biti klovn. Lahko povem, da je bilo to izpred dveh let neka osnova za to, kar smo zdaj sestavili.«
V množini govori zato, ker mu je na pomoč pri pripravi nastopa priskočil že izkušeni mojster komedije Uroš Kuzman. Njuna zgodba je začela nastajati po tem, ko je Cene prišel na Uroševo predstavo Profesor Kuzman mlajši, v kateri je imel Uroš šalo na račun bratov Prevc in je ravno Ceneta najbolj ošvrknil. Uroš pove kratko obnovo: »Hecal sem se na račun tega, da Cene, kljub temu da je vrhunski športnik, na tekmi svoje družine stežka pride na stopničke. Zato oče najprej predstavi Petra, svetovnega rekorderja in dobitnika globusa, nato Niko, mladi up slovenskega športa in že zmagovalko skupnega seštevka. Šele nato na vrsto pride Cene, za katerega pa reče: 'On je pa tudi skakal!'«
Cene mu šale ni zameril. Nasprotno, še bolj ga ceni: »Z Urošem se ujameva, on me malo cenzurira in pregleda besedilo, tako da bo prav.« Nekdanji športnik zdaj še ne ve, kako bo potekala njegova kariera komika. Če mu bo šlo dobro, bo še nadaljeval, sicer pa opiše ta del svojega življenja s prispodobo: »To je le ena veja na drevesu mojega življenja in odvisno bo od tega, koliko jo bom zalival, koliko bo novih prirastkov in ali bo priložnost, da to peljem naprej.«
Obe službi dobro ločuje
V nasprotju s Cenetom pa je svet komedije že dolgo Uroševa druga kariera. Doktor matematike in docent na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko o svojih začetkih v stand upu pove: »V stand up sem zajadral, ko sem bil še doktorski študent, pod mentorstvom Tina Vodopivca in Andreja Težaka. Zdaj sem na sceni že več kot desetletje, tako da lahko rečem, da je moja stand up kariera sledila akademski – od študenta do profesorja. Sicer pa se trudim obe službi ločevati. Ko sem v razredu, sem profesor, ko sem na odru, sem komik. Je pa tako, da ko pridejo izpiti, sem verjetno jaz edini, ki se smeje.«
Tudi on bo nastopil na Panč festivalu, Uroš prvi večer, Cene zadnjega. O Cenetovem uspehu ne dvomi: »Njegova največja odlika je to, da se najprej odrine in šele potem začne razmišljati, kako bo pristal. Se pravi, najprej je potrdil nastop, šele nato se je začel ukvarjati s tem, kaj bo sploh povedal. Marsikdo takega stresa ni sposoben. Cene pa si verjetno misli, če sem skočil s planiške velikanke, bom preživel tudi to. In verjamem, da bo! Kot verjamem tudi, da mu bo občinstvo dalo veliko vzgonskega vetra.«
Uroš je prekaljen pisec in je na pomoč priskočil že mnogim drugim komikom, med drugimi Perici Jerkoviću, Alešu Novaku, tudi Ladu Bizovičarju pri njegovih predstavah Na žaru, sodeloval je tudi pri mnogih televizijskih šovih: »Res je, da sem v preteklosti kar nekajkrat pomagal v vlogi soavtorja ali soscenarista predvsem pri različnih oblikah praženja oziroma tako imenovanih 'roastih'. Zadnje čase to delam redkeje. Če želiš biti del kreativne ekipe, ki ustvarja katerega od tedenskih televizijskih šovov, moraš temu posvetiti dva do tri dni na teden. Meni to zaradi službe ne uspe. Z veseljem pa se lotim kakšnih projektov, ki so malce bolj raztegnjeni. Lani sva, na primer, z Žanom Papičem pripravila scenarij za 15. obletnico Siti teatra BTC, pod okriljem katerega delujeva.«
Šola je hvaležna tema
In katere so teme, ob katerih se Slovenci najraje in od srca nasmejimo? Temam iz vsakdanjega življenja, morda tudi iz mojstrov, domačih obrtnikov, ki sodelujejo pri prenovah naših domov. To je namreč še ena stična točka Ceneta in Uroša. Tudi Uroš se je ukvarjal s prenovo svojega doma. Je tudi to vir navdiha? »Moja komedija je subjektivna, v večjem delu govorim o tem, kar se mi dogaja. In ja, zadnji dve leti je glavni vir frustracij predstavljala obnova hiše. Zato ni čudno, da se je znašla med temami v mojih nastopih. Saj veste, kako pravijo psihoterapevti – če znaš o tem, kar ti gre na živce, spregovoriti na zabaven način, si že na pol poti do okrevanja. Če je to vsaj malo res, bom zelo vesel.«
Seveda je treba šale prilagoditi tudi občinstvu: »Za uspešno šalo mora komik najti skupni imenovalec vseh v občinstvu ali vsaj večine. Dijakom šale o prenovi hiše niso res zabavne, na drugi strani pa upokojenci le težko sledijo študentskim temam. Šola pa je vendarle nekaj, kar je skupno vsem. Bodisi jo obiskuješ v tem trenutku ali pa si z njo opravil že pred leti. V vsakem primeru imaš neki odnos do nje in se brez težav poistovetiš s šalami na njen račun. Navsezadnje je to dokazala tudi moja monokomedija Profesor Kuzman mlajši, ki sem jo odigral že več kot 200-krat.«
Izkušnje pa ne nabira le na področju komedije, ampak nezadržno tečejo tudi njegova leta. Nedavno je praznoval okroglih štirideset let: »Praznovanje je bilo kar naporno in je trajalo dva dni. Na predvečer jubileja sem, kot veleva tradicija, pod nadzorom članov mojega Šaleškega študentskega okteta moral postaviti mlaj, ki bo padel čez 40 dni, ko bomo to znova zalili. Nato je sledil še dejanski rojstni dan v krogu družine. Je pa tako, da je velik del prijateljev še po dopustih, zato se bo osrednja zabava zgodila šele konec meseca.«
