Ali kdaj pomislite, da se lahko pojavi kakšna ženska, s katero ste bili morda v časih, ko ste bili še nadobuden roker in so si moški privoščili več kot danes, ter vas obtoži, da ste bili tudi vi preveč predrzni?
Verjetno vsak malo pri sebi premisli, ko pridejo na dan kakšne afere iz preteklosti. Gotovo sem pomislil, ali sem naredil kakšno neumnost, ki bi lahko prišla iz omare. A se mi zdi, da sem bil vedno dokaj spoštljiv do punc. Zdaj so se pravila spremenila in sem še bolj spoštljiv. (nasmešek)
Kaj to pomeni v praksi?
V praksi je koristno, da posnameva kratko izjavo, preden rečem, da si dobro videti, da ne bo to nekoč nadlegovanje. (smeh) Bojim se, da je vse šlo čez meje. Čutim, da ne rešujemo problema, saj bodo kreteni ostali in bodo verjetno še delali, kar počnejo. V takih primerih je prav, da ženske in punce povedo, kaj se je zgodilo. Tiste, ki gredo čez mejo, je treba kaznovati. Ni pa treba celotnega obnašanja kastrirati! Ker to, da ne smeš niti pogledati ženske, da si ne upaš deliti poklonov, tudi če so malo bolj seksi, je pa že preveč! Sicer je logično, da če je najprej šlo predaleč v eno smer, bo zdaj tudi v drugo smer šlo predaleč in se bo z leti uneslo. Komuniciranje mora ostati na spoštljivi ravni. A zdaj pretiravamo, saj namesto da bi težavo odpravljali, jo zapletamo. Zdi se mi, da je podobno z zakoni, ki v večini ne odpravljajo težave, ampak ustvarjajo še 47 drugih težav. V družbi je prisoten strah pri komunikaciji, a če se želiš zaljubiti, si moraš tudi upati! Po drugi strani imaš pa dopisne krožke na družbenih omrežjih, ki so resno čez mejo – mislim na fotografije spolovil pa tako naprej. Na eni strani je torej dostopno vse, česar moja generacija ni imela. Mi smo recimo kopali ob zbiralni akciji papirja, da smo videli kakšno golo dekle … (nasmešek)
Ste tudi vi iskali med starim papirjem?
Zato pa smo radi sodelovali pri teh akcijah, da smo po polnem zabojniku iskali Starte, Vroči Kaj …, saj sicer nismo videli golote, ki je zdaj dva klika stran na telefonu, pa že dobiš vse mogoče skrajnosti. Otroci ne vedo, kaj je veverica, vedo pa, kaj je 'double penetration'! To zagotovo ni prav, kajne? In potem mogoče še težje vzpostaviš odnos z nasprotnim spolom (ali istim, da bova politično korektna), ker imaš na eni strani pornič, ki nima nobene zveze z ljubeznijo, na drugi strani pa je prepovedano gledati, povedati … Seveda ne zanikam težave – kakšni tipi so res grozni, no, pa kakšne ženske tudi …
So se od 90. let do zdaj spremenile tudi stvari v rokenrolu, v zakulisju koncertov, z oboževalkami?
Vsekakor! Takrat so bili telefoni privezani na žico in – zdaj citiram Instagram – ljudje smo bili svobodni. (smeh) Če je kakšna oboževalka prišla in smo se imeli fajn, je bilo nenapisano pravilo, da je čakala, da je bend čez kakšno leto spet prišel v isti klub. Ni bilo tega, da bi bili naslednji dan zaljubljeni, ampak je bila to samo interakcija, ki smo jo očitno vsi potrebovali. Zdaj je takih srečanj manj, saj si očitno niti mi niti one ne upamo imeti stika.
Je torej kombinacije 'seksa, drog in rokenrola' konec?
Res se bliža konec, in to za vse tri točke! Ker rokenrol je, da si upaš več. Če si zdaj ne smemo upati več, torej pade tudi ta postavka.
Ste se zaradi kakšne oboževalke, ki je šla čez mejo, kdaj vi počutili kot objekt?
Gotovo! Na neki točki življenja se ti to zdi celo fajn, kajne, da pride ena pa te zgrabi! V resnici pa je to velik poseg v moj prostor. Če mi še ni všeč na pogled, je sploh narobe. Seveda si potem rečem: a zdaj si pa izbirčen, model? Če ti je ženska všeč pa te zgrabi, je to v redu, če ti ni, pa ne … (nasmešek) Kaj veliko takšnih izkušenj nimam, saj nisem bil prav dosti samski v življenju. Čeprav – kaj ni prav prešuštvo najboljši afrodiziak?
Tudi sicer so se odnosi v zadnjih letih zelo spremenili, kajne?
Pred stotimi leti so bila razmerja v odnosih – kaj kdo počne in kako se svet vrti – bolj jasna. Svet je bil patriarhalen, kar je z današnjega vidika narobe, ampak vedelo se je, kaj je čigava vloga. Zdaj smo patriarhat sesuli, kar je prav, vendar nismo postavili novih pravil. Zato je ogromno parov kakršnegakoli spola zmedenih. Treba bi se bilo zmeniti, kdo hodi v službo, kdo ima otroke, kdo pomiva posodo … Naši fotri so po službi prišli in se ulegli na kavč, medtem ko je mama prav tako prišla iz službe, a se je še vse popoldne ukvarjala z otroki … Mi smo to gledali, zdaj pa so se pravila spremenila. Seveda hočeš nekaj delati, pomagati, biti bolj angažiran, kot so bili fotri, vendar v resnici ne veš, kako bi se vsega lotil. Počnem vse, kar je pri nas delala mama, ampak sem še zmeden, čeprav veliko razmišljam o tem, se pogovarjam, opazujem, zaslišujem druge … Emancipacija je naredila veliko prostora za ženske, moški pa ostajajo skoraj isti.
Če je poleg še otrok, v resnici noben nima časa zanj, zato otroke dajemo ustanovam – šolam, vrtcem … in Instagramu in Tiktoku, kar je velika težava, saj smo tam samo super ljudje. Tam ni napak! Vprašanje je, kakšne predstave bo imela o sebi generacija, ki se je rodila s tem, da na družbenih omrežjih vsi kažejo sanjske podobe, ki v resnici nimajo zveze z resničnostjo, so samo utrinki, ki se zgodijo sem in tja. Vsak ima filter. Na Instagramu nihče nima slabega dneva! Ljudje postajajo depresivni, ker imajo v ogledalu na obrazu mozolj – tega pa na Instagramu ni in torej ne bi smelo biti niti v resničnosti … Bežno se še spominjam življenja brez tega in ga pogrešam. Mislim, da sem nekoč bolje zapravljal čas kakor ga zdaj …
Omenili ste, da nihče ne objavlja negativnih stvari. Toda vaša Tara je pred kratkim sporočila, da je anksiozna. Vaš brat pa je pisal o težavah z alkoholom …
Ja, ampak tudi to je bilo z lepim filtrom. Ko si res anksiozen ali depresiven, pač ne objavljaš … Objavljaš, ko si težavo odpravil, torej si spet zmagovalec! Seveda pomaga, da znane osebnosti delijo svoje stiske, izkušnje. Žal je z internetom prišlo tudi ogromno samodiagnostike. Za 15 minut greš na splet, pa že imaš seznam, kaj vse je s tabo narobe. Ne vem, ali je to prav koristno …
Kako ste doživljali bratove težave?
Seveda je to težko in si želiš pomagati … Pil je ravno toliko kot jaz, pa se meni ni zdelo, da je to težava … (nasmešek) No, saj je težava, ampak jaz imam pač rad izgubljanje časa in slabe odločitve. On se je odločil drugače in to nanj dobro vpliva, zato mi je vzor in sem ponosen, ker je sprejel odločitev in se je drži. Po drugi strani se meni pivo zdi še najmanj krivo za moje težave. Zdaj hodiva na pivo tako, da on pije brezalkoholno, jaz pa alkoholno, in se imava prav tako dobro. Mogoče se debata konča malo prej, kar je itak za oba koristno.
Kako pa gledate na Tarine izzive?
Vsi smo malo anksiozni in depresivni, sploh v poslu, v kakršnem je ona, ker mora gledati in spremljati dogajanje na družbenih omrežjih. Čeprav se vsega zavedaš, se ne moreš izogniti vplivu, ki ga imajo te objave nate. Upam, da sem ji kot partner pomagal, mogoče pa sem bil jaz tudi kriv za kakšno težavo … Živeti z glasbenikom ni preprosto, ker delovni čas ni normalen, ker me ob koncu tedna ni, ker me na koncertih kup punc srepo gleda … Ampak midva sva to zelo dobro skomunicirala, tako da se ve, kaj se gremo in ali so ženski pogledi res nevarni … Ker če jih nekoč ne bo, sem brez službe!
Saj je tudi Tara pogosto na odru, kjer jo občuduje veliko moških oči. Ste vi kaj ljubosumni?
Z ljubosumjem sem opravil pred nekaj leti. Prišel sem do spoznanja – morda sem to kje prebral – da je ljubosumje samo projekcija mojih umazanih misli, torej tega, kar počnem z drugimi dekleti. Če sem ljubosumen na svoje dekle, se moram vprašati, ali bom sam nehal flirtati z drugimi. Ne. Ali to počnem, ker iščem novo punco? Ne. Ali to počnem, da nahranim svoj ego? Ja, verjetno res. Ali to ogroža mojo zvezo? Ne! In če to partnerju na pravi način poveš, se mi zdi, da lahko prideš do razumne odločitve: ti se spogleduj s svojimi, jaz se pa s svojimi, dokler to ne vpliva na naju, smo vsi srečni in zadovoljni!
Nekoč so se ljudje več družili z drugimi in bili s partnerji sami bolj kot ne le ponoči, danes pa od partnerjev pričakujemo, da bodo še naši najboljši prijatelji, zaupniki, da bodo delili naše zanimanje za konjičke … in da se seveda do smrti odrečejo vsem drugim.
Mi smo še živalce, kakorkoli obrneš: ženske so noseče devet mesecev, to je točno deset luninih ciklov, ko je polna luna, se začnemo čudno obnašati, vsak spol ima svoje poslanstvo. Kakorkoli hočemo to potlačiti, se še dogaja, da ko vidiš lepo punco ali punca vidi lepega fanta, bi se razmnoževala, ker smo se tako ohranili kot vrsta. Potem smo si izmislili monogamno partnerstvo, da smo obdržali čim več zemlje, in to furamo še zdaj, ker je bolj preprosto, da dva plačujeta položnice. Tu se borimo proti naravi. Partnerstvo je na eni strani dogovor, po drugi strani pa se mi zdi, da smo monogamijo preveč zapletli, da bi lahko bili ti zakoni malo bolj ohlapni.
Kako pa danes gledate na mladostniške idole Jaggerja, Morrisona, Lennona? Včasih so se nam zdeli frajerji, po današnjih merilih pa so bili vsekakor grozni partnerji …
Andrej Šifrer je napisal: Lepa dekleta ljubijo barabe! Vedno jih bodo, saj so bolj zanimivi tisti, ki si upajo več. A ko je preveč, je preveč. Sicer pa je človek narejen tako, da bi vedno imel več denarja, več časa bi imel, boljšo bejbo, boljšega tipa … Vedno samo več in več, zato ekonomija deluje!
Kakšni se vam zdijo današnji rokerji?
Rokenrol je postal politično korekten. Nisem fen Foo Fighters, a se mi zdi, da je Grohl še edini, ki kaj pove, pa niti on ni ravno mlad, kajne? Od mladičev se mi zdijo super naši Mrfyji, sicer pa je veliko pomanjkanje takih, ki si sploh še kaj upajo. Verjetno že v pogodbi v drobnem tisku piše, da ne bo morda kakšne za rit prijel, ker bo potem tožila in bomo izgubili ves denar …
So se zdaj spremenile tudi tematike vaših besedil?
Tematike ostajajo enake, sem pa že pred časom razširil to polje in se ukvarjam tudi z okoljevarstvenimi temami, saj me malo skrbi, kakšen svet bomo zapustili mladim. Zato se mi zdi, da kakšno tako sporočilo v tem času ne more škoditi …
Torej menite, da glasba lahko vpliva na ljudi?
Ko v to ne bom več verjel, lahko neham. Ne da je to moje osnovno poslanstvo, ampak se mi zdi, da naša sporočila sprožijo razmišljanje. Ni nujno, da se poslušalci strinjajo, a že to, da premakneš enega ali več ljudi, da začnejo razmišljati o neki stvari, se mi zdi fino. Na zadnji plati imamo besedilo: »Sončen dan, krasen dan, kam pa danes, kam pa kam …« In si to veselo prepevajo, potem pa po 15. poslušanju kdo dojame, da je mogoče narobe, da je vsak dan sonce, da mora biti dež vmes, da bomo crknili, če bo suša … In steče debata, kar je super, ker o tem razmišljamo, ker se vprašaš, kaj jaz lahko naredim za to, da bom koristen … Samo razmišljati je treba o pravih stvareh, pa je že veliko, saj edino z razmišljanjem prideš do novih rešitev.
