Novice Svet24

Sinovi Adam, Matthew in Anthony, ki so vsi postali igralci, so zapisali, da je bil Alan Arkin "edinstveno nadarjena sila narave, tako kot umetnik kot človek". "Bil je ljubeč mož, oče, dedek in pradedek, ki smo ga oboževali in ga bomo globoko pogrešali," so dodali v današnji izjavi.

Arkin se je rodil leta 1934 v Brooklynu rusko-nemškim judovskim priseljencem in že kot otrok začel obiskovati igralske tečaje. Družina se je v 50. letih minulega stoletja preselila v Los Angeles in Arkin je prejel štipendije za različne gledališke šole v Los Angelesu. Leta 1955 je prekinil študij in ustanovil folk glasbeno skupino The Tarriers.

Profimedia

Skupina je leta 1956 posnela uspešnico The Banana Boat Song, v naslednjem desetletju je Arkin nadaljeval glasbeno in igralsko kariero. Na velikem platnu se je prvič pojavil s skupino The Tarriers v filmu Calypso Heat Wave iz leta 1957.

Kavelj 22 njegov najboljši nastop

Na Broadwayu je debitiral v igri From the Second City, ki ga je pripeljala do vloge v komediji Enter Laughing, za katero je prejel nagrado tony.

Prvo oskarjevsko nominacijo je dobil že za svojo prvo filmsko vlogo - vlogo sovjetskega mornarja Rozanova v komediji o hladni vojni Rusi prihajajo! iz leta 1966. Sledili sta vlogi v filmih Wait Until Dark (1967) ob Audrey Hepburn in The Heart is a Lonely Hunter (1968), za katerega je prejel drugo nominacijo za oskarja.

Številni kritiki menijo, da je Arkin svojo najboljšo vlogo odigral v filmu Kavelj 22 iz leta 1970, ki ga je režiral Mike Nichols, filmski priredbi tragikomičnega vojnega romana Josepha Hellerja.

Od 70. do 90. let je redno nastopal na odrskih deskah, televiziji in velikem platnu, med drugim je zaigral v filmih Edvard Škarjeroki in Plačanec. V filmu Naša mala mis je igral kvantaškega, s heroinom zasvojenega dedka naslovne junakinje.

Še eno nominacijo za oskarja pa si je prislužil za vlogo v filmu Misija Argo leta 2013, ki je tisto leto dobil oskarja za najboljši film.