Po desetletju premora se vrača Festival slovenskega šansona 2023. »Na razpis so prijavitelji poslali 66 del, izmed katerih jih je strokovna žirija izbrala 20. Število kakovostnih prejetih del je bilo višje od izbranih. Člani žirije smo pri svojih odločitvah upoštevali prepričljivost in kakovost izvedbe, glasbeni izraz in domiselnost, glede na to, da gre za šanson, pa smo bili še posebej pozorni pri branju in poslušanju besedil ter na skupno učinkovanje posameznega prijavljenega dela. Po končanem izboru smo bili žiranti tudi enotni v želji, da bi nekatera dela, ki sicer niso sprejeta na festival, na kak drug način vendarle prišla do javnosti. Nabor sprejetih del je glasbeno in besedilno izredno raznolik. Prinaša pogled v zgodovino šansona – časovno, pa tudi po geografski plati. Teme so lahko bodisi resne bodisi hudomušne in humorne, prinašajo različne poglede na življenje, lahko pa zajemajo tudi iz povsem aktualnih življenjskih razmer in situacij. Tudi glede zasedb, torej glede vokalnih solistov in spremljevalnih glasbenikov, festival prinaša veliko pestrost. Nastopilo bo dosti prekaljenih izvajalcev, spoznali pa bomo tudi nekaj novih imen in nekaj novih pogledov na šanson,« je strnila strokovna komisija, ki so jo sestavljali predsednik žirije Rudi Pančur in člani Sandra Erpe, Alenka Gotar, Goran Dekleva in Lojze Krajnčan.
Srečni izbranci
Za nastop na Festivalu slovenskega šansona 2023 so bili izbrani: Skupina Prašnati, Patricija Škof, Dimme in Pedenjpedi, duo Zajtrk, Primož Vidovič, Cafe Noisette, Rade Kvarter, Ana Maria Mitić, Smaal Tokk, Veronika Kržičnik, Ana Mezgec in Nakana, Miha Rebernik in Klemen Smolej ter Miha Koren, Glas 'n bas, Anja Strajnar, Jure Ivanušič in Nordunk, Matevž Goršič in Mihael Lajlar, Andrej Tomšič, Violoncelli Itineranti, Anja Hrastovšek in Tomaž Hostnik.
Od predizborov do finala
Festival, s katerim se spodbuja nastajanje novih kakovostnih skladb v slovenskem jeziku, bo letos potekal od pomladi do jeseni. Dvajset izbranih šansonov se bo 6. in 14. maja predstavilo na dveh predizborih letošnjega festivala: prvi bo v soboto, 6. maja, v Kulturnem domu Krško, drugi pa v nedeljo, 14. maja, v dvorani Gledališča Park v Murski Soboti. Na obeh predizborih bo zasedala nova strokovna žirija, ta bo v vsakem večeru izbrala pet šansonov, skupno deset. Izbrani finalisti bodo nastopili na zaključni prireditvi Festivala slovenskega šansona 28. oktobra v Kulturnem centru v Rogaški Slatini. Na zaključnem festivalskem večeru bo žirija podelila štiri nagrade, in sicer nagrado za najboljše besedilo, nagrado za najboljšo glasbo, nagrado za obetavno mlado avtorico oziroma avtorja ali izvajalko oziroma izvajalca ter veliko nagrado slovenski šanson 2023 za najboljši šanson v celoti. Svojega nagrajenca za najboljši šanson po izboru poslušalcev pa bo izbralo tudi občinstvo.
Izraz šanson (chanson) izhaja iz srednjega veka, ko je predstavljal predvsem posvetno glasbo truverjev na območju današnje Francije, Nizozemske, Belgije in Luksemburga. Šanson se je predvsem po izrazu ločil od italijanskega madrigala in tudi od srednjeevropske družabne pesmi. V domišljeni glasbeno-besedilni obliki in predani interpretaciji je opeval zakrite resnice različnih življenjskih tematik. S podobnimi značilnostmi, pa seveda v času razvijajočo se glasbo in besedilom, je ostal živ do danes. Renesanso je šanson doživel v Franciji med obema vojnama in vzljubil ga je ves svet. Spomnimo na velika imena te glasbene zvrsti, kot so Georges Brassens, Jacques Brell in Ėdith Piaf.
