Leta 1998 je na canskem filmskem festivalu Vinterbergov film Praznovanje pisal zgodovino, po njem pa so kasneje napisali še istoimensko dramo, ob kateri gledalcem zaradi šokantnosti vsakič znova zastaja dih.
In podobno se je zgodilo na premieri Praznovanja v MGL, ki je bila tudi uvodna predstava regionalnega gledališkega festivala Ruta. Čeprav naj bi bila današnja družba bolj odprta za razprave o težavah z duševnim zdravjem, je Praznovanje še vedno delo, ki šokira. V zgodbi spremljamo praznovanje šestdesetega rojstnega dne premožnega industrialca in uglednega meščana; na družinskem posestvu se zberejo številni sorodniki in prijatelji, obeta se razkošno slavje. Praznovanja se udeležijo tudi njegovi odrasli otroci: zagrenjeni Christian, agresivni Michael z družino in svetovljanka Helena s svojim novim fantom. Prvi med nazdravljanjem zbrane obvesti, da je njega in sestro Lindo, ki je storila samomor, oče v otroštvu spolno zlorabljal. Družabni večer se prevesi v dolgo noč najrazličnejših razkritij in medsebojnih obtoževanj. Gostje so bili vabljeni na rojstnodnevno praznovanje, a so prispeli na očiščenje. Hitro nam postane jasno, da zabave ne bodo zapustili, dokler ne bodo kolektivno očiščeni kot filmska forma, v katero so umeščeni.
Devetnajst igralcev MGL – od Borisa Ostana in Judite Zidar do Ive Krajnc Bagola in Tjaše Železnik – je v dveh urah gledališke poslastice v režiji Janusza Kice navdušilo gledalce in ti so jim aplavdirali, aplavdirali in aplavdirali ... Kljub težki tematiki so bili gledalci ob koncu navdušeni, čestitke igralcem in ekipi pa so deževale tudi na zabavi po predstavi.