Ste pogrešali visoke pete in kamere ter zakaj kamero pravzaprav tako obožujete?
Čeprav visoke pete niso del mojega vsakdana (večino časa preživim v športnih oblačilih in na treningih), priznam, da sem jih pogrešala ... in kamere tudi! Vsako leto znova, ko čakam, da se začnejo priprave na snemanja, pogrešam vse, kar je povezano s Kmetijo. Delo na televiziji je moja sanjska služba, bila je moja največja želja od 5. razreda osnovne šole in je tako še danes. Ko ne snemam, ko nisem pred kamero, je tako, kot da mi manjka velik del sebe. Ko se akcija začne, kar zaživim na novo, nič mi ni težko ali odveč, uživam vsak trenutek in prepričana sem, da se to tudi vidi. Seveda pa je tukaj tudi odziv gledalcev in gledalk, vseh, ki radi spremljajo oddajo. To je hrana za mojo dušo, na nek način plačilo za ves trud, ki ga vložimo v to, da Kmetija iz leta v leto samo pridobiva na priljubljenosti in da je že postala kultni resničnostni šov.
Kaj ste vse počeli vmes, ko vas gledalci nismo spremljali?
Marsikaj. Sem zelo aktivno bitje, mora se mi dogajati v življenju. Letošnje leto je bilo celo bolj polno izzivov, kot lansko, s poudarkom na učenju in uresničevanju že dolgo skritih želja. Z Dejanom (Vajsom, njenim partnerjem, op. p.) še vedno čas posvečava (poleg kužku Snowu) radgonskemu kickboxing klubu, naredila sem licenco za trenerko, izpolnila sem si še eno željo, in sicer opravila sem tečaj in izpit varnega rokovanja z orožjem. Imela sem tudi operacijo na nogi, zadevo rehabilitirala, pozno jeseni pa me čaka tudi nov izziv. Ves vmesni prosti čas sem preživela z Dejanom in Snowom.
Kmetija se menda seli nazaj v čas, ko ni bilo modernih orodij. V kateri čas pa bi se vi preslikali, če bi imeli časovni stroj?
Tako je. Kmetija se seli v preteklost in to bodo še kako občutili tekmovalci. Sama bi se sicer preslikala v čas keltskih Druidov, tudi srednji vek bi bil zelo zanimiv (predvsem zaradi čarovnic), zelo zanimivo bi mi bilo pokukati tudi v čas prvih civilizacij. Nasploh me že od nekdaj pritegnejo časi, zaviti v številne nerazložljive skrivnosti in magijo ...
Vas prej kot tekmovalko Kmetije vidim v kakšnem Survivorju ali Exatlonu. Vas je kdaj zamikal kakšen tak športno-tekmovalni resničnostni šov, da bi preizkusili svoje meje?
Svoje meje (fizične in mentalne) preizkušam vsakič znova, ko sem postavljena pred izzive, vsak dan, bodisi na treningih, bodisi zdaj na snemanjih. V resničnostnih šovih se vidim na mestu voditeljice – to je vloga, ki mi je pisana na kožo in jo bom opravljala tako dolgo, dokler bom imela možnost.
Če bi v Kmetijo šel vaš partner, kickboxer Dejan Vajs, kakšne bi bile njegove možnosti?
Dejan je neverjetno psihično in fizično pripravljen človek. Če kdo pozna sebe, je to on. Športnik v vseh pogledih, nekdanji svetovni prvak, moški, ki se niti približno ne boji nobenih izzivov. Upoštevajoč vse to bi bil težko premagljiv tekmec, ampak dvomim, da bi sprejel vlogo v kateremkoli resničnostnem šovu.
Ste športna navdušena, še posebej nad kickboxom. Se srečujete s stereotipi, da to ni šport za ženske ali da ste zato 'možača'? Kaj odgovarjate na takšne provokacije?
Na začetku, torej recimo osem let nazaj, sem kdaj slišala kakšen komentar v stilu: »Si normalna? To je za moške! To je čisto pretepanje, boš vsa v modricah.« Vsakič sem se nasmehnila, poskušala predstaviti ta šport in, če sem slučajno naletela na 'gluha ušesa', odstopila od debate in preprosto samo rekla: »Pridi na trening in izkusi sam.« Verjamem, da sem skozi intervjuje ter to, kdo in kaj sem, uspela ta šport pokazati v drugačni luči, kot šport, ki ne deli po spolu. Kickbox (in pravzaprav katerekoli druge borilne veščine) je neverjeten 'bonus' za telo in duha. Kardio vadba, s katero uriš svoje čute, reakcije, se učiš samoobrambe, si 'očistiš' glavo od navlake vsakdana ... In še bi lahko naštevala. Gre za zelo aktiven šport, s katerim razgibaš vsako mišico v telesu in, ko narediš trening, si na koncu lahko samo čestitaš. Občutek je neverjeten. Pravzaprav je lahko vsak šport, s katerim se ukvarjaš, takšen. Samo najti je treba tistega 'ta pravega' zase. Jaz sem ga.
Kako ste preživeli letošnje poletje? Vam je ostalo še kaj lepega za avgust?
Seveda mi je ostalo – najboljše kar lahko: snemanja! Drugače niti ne bi želela. Obožujem poletje kot letni čas, ampak že zadnjih nekaj let so moja poletja delovna. Letos ni nič drugače. Kmetijo vedno snemamo v tem času, ampak ne jaz ne Dejan nimava s tem zares nobenih težav. Pravzaprav nisva osebi, ki bi nujno potrebovali oddih na morju (teden, deset, štirinajst dni). Sva bolj za to, da si s Snowom privoščimo kakšen vikend na domači obali ali kje v naravi, toliko da malo napolnimo baterije in se umaknemo iz domačega okolja
