O Damjanu Murku vemo skoraj vse. Nekoliko manj pa, da zelo verjame v to, da so duše umrlih zelo žive in med nami. »Tako da nisem bil pravzaprav nič presenečen nad tem, ko se je gospa Meri, s katero sem se srečal na Pikniku pod klobuki, povezala z onostranstvom. Je pa to seveda intimna stvar vsakega posameznika in to izkušnjo sem tudi tako doživljal. Tisti, ki ne verjamejo v posmrtno življenje, vedo, da gre energija iz telesa umrlega. Nekateri temu pravijo duša, ko se zemeljsko življenje konča in nekaj novega začne. Sam dopuščam več možnosti, če obstaja dobro, obstaja tudi zlo. Če obstaja bog, obstaja tudi hudič. In če obstaja smrt, obstaja tudi življenje. Zakaj bi torej živeli zato, da bi nekomu škodovali, če lahko pomagamo in vemo, da bomo nekoč nekje nagrajeni. Izjemno rad se pogovarjam o posmrtnem življenju, rad prebiram knjige o tem in dopuščam več teorij, kaj se zgodi z nami ob naši zadnji uri. Tukaj živimo le trenutek, večni pa so dotik, nasmeh in objem. Zato ne čakajmo na to, da bi slednje delili v naslednjem življenju, ampak tukaj in zdaj,« je sklenil Murko.
