Eno izmed glavnih vlog v igri polni humorja in ironije je odigral navdušujoč igralec Benjamin Krnetić, ki se predstavlja kot sir Oliver Ritual, arheolog.
Z Benjaminom sva izmenjala nekaj besed na temo sodobnega sveta, stisk, ki nam jih današnje življenje prinaša, ter seveda o pisani druščini, ki išče način, kako ubežati vsem tem tegobam.
Odpeljali ste nas v svet, kjer je sodoben svet odpisan, kjer se dogajajo stvari nekoč. Kakšen pa je po vašem mnenju svet danes?
To je res težko vprašanje. Svet je zmede poln.
Kjer se lahko bojimo človeka – drug drugega, ali se moramo bati bolezni, tegob, katastrof?
Predvsem se moramo bati sebe.
In kam se zatečemo, ko smo v stiski, ko se bojimo sebe, drug drugega? Je to neki otok ali kateri drug kraj?
Misliš, da se lahko kam zatečemo? Misliš, da obstaja izhod, da obstaja možnost pobega, ki je realna in nam to omogoča?
Mislim, da si lahko vsakdo najde neki svoj »skriti kotiček«.
Ja, morda najde vsak svoj ventil, ni pa to pobeg, to ni rešitev. Ne vem, ali verjamem v to, ne vem, ali poznam rešitev.
Kakšno pa je sporočilo današnje igre, kaj predajate v svet?
Sporočilo po predstavi se mi zdi vedno tako težko povzeti, namreč če bi ga lahko povzeli, najbrž ne bi delali predstav. Toda glede na to, da smo na otoku in da na njem tudi ostanemo, je to zagotovo, ne bi rekel, da pozitivno sporočilo, temveč prej nasprotno. Mogoče je pozitivna ali pa bolj duhovita neka manira izraza te igre. Zaključek (zaokrog) te igre spada bolj na pesimistično stran.
Pa se vam zdi, da je lažje preživeti v vlogi Rudija, ki je neobremenjen z vsemi stvarmi, ali v teh vlogah, v katerih živimo mi, kjer imamo kup informacij, množico ljudi okoli sebe ... Kaj je lažje?
Ne vem, ali je Rudiju lahko. Danes smo videli, skozi kakšen proces gre in kaj vse doživlja. Tako da mislim, da je lahko predvsem ljudem, ki so ignorantski, to so tisti, ki si lahko privoščijo biti ignorantski – v smislu nekega kapitala, kar pomeni ne »razmišljati«. Je pa nekako lahko tudi nam igralcem, ker imamo privilegij, da lahko veliko časa namenimo razmisleku o sebi, in to je danes res velik, velik privilegij. In tega sem res vesel.
Zagotovo vam vsaka vloga prinese tudi nekaj tega – neko novo spoznanje, neki nov vtis?
Ja, človek si želi, da mu vloga to prinese. Če ti v resnici ne prinese tega, pa malo »odglumiš« sam pred sabo. (smeh)
In kakšni so vtisi in občutki po predstavi?
Utrujeni. Veseli smo, da je konec, hkrati pa, da bomo naslednjo sezono to igrali. Težko je igrati to predstavo, ker se dogaja v nekem miselnem prostoru morja, jaz pa ves čas razmišljam o morju. Potem te draži ... in človek je kar utrujen.
Na počitnice vas bo torej odneslo na morje?
Absolutno me bo odneslo na morje in upam, da čim prej.
In kaj se obeta na glasbenem področju?
Že nekaj časa je v pripravi njen (Senidah) drugi album. To je zapletena stvar, vpleteni so tudi drugi ljudje, založba. Senidah je v bistvu zelo velika izvajalka in težko je karkoli povedati, v bistvu niti ne smemo. Lahko povem, da se dogaja in da je v pripravi drugi album.
Odlično, torej se kmalu znova vidimo?
Zagotovo.
