Novice Svet24

POP TV

Kako blizu ste temu, da bi bili sanjski moški?

Drznem si trditi, da sem sanjski moški vsaj enemu dekletu, in to zadnjih štirinajst let. In to je zame dovolj. Če ona tako pravi, pa že mora tako bit'. Ne upam se zares ne strinjati z njo. (smeh) 

Kaj, mislite – kot zakonski in družinski terapevt, bi utegnila biti najpogostejša težava v odnosih med sanjskim moškim in kandidatkami, ki se bodo borile za njegovo srce?

Iskanje ljubezni v okolju, kjer so kamere in mikrofoni, z mislimi, da bo to gledalo nešteto gledalcev, je težko. Vsak se seveda želi predstaviti v najboljši luči in hitro lahko človek pozabi na iskrenost. To se mi zdi največja ovira. Hkrati pa bodo v razmeroma kratkem času, brez motečih dejavnikov, Blaž in dekleta doživljali pustolovščine, adrenalinske podvige, ki jih sicer morda ne bi nikoli. Iskreno si želim, da bo ta sezona popotnica za dva k skupni prihodnosti.

Lahko dekletom date kakšen nasvet?

Naj bodo iskrene, kot jim to le uspe. To bi bil nasvet ne samo za dekleta, za vse!

Mislite, da se pred kamerami in v tako kratkem času, kot traja snemanje, res lahko iskreno zaljubimo? Ali taka ljubezen traja?

Čeprav je snemanje kratko, je zelo intenzivno. Tako za dekleta kot Blaža je to neponovljiva, enkratna izkušnja. Vsekakor se lahko zaljubijo. Zaljubljenost je stanje, ko nam hormončki divjajo, ko mislimo samo na eno osebo. Ljubezen kasneje pa je odločitev, ki jo sprejmeta oba. A ne bi bila to unikatna zgodba za vnuke, ko bodo vprašali: »Kako sta se pa spoznala?« (smeh)

m24.si

Bi bili vi pripravljeni iskati ljubezen pred kamerami?

Imam to srečo, da sem ljubezen že našel. Čeprav sem tudi zdaj v vlogi, ko iščem ljubezen, samo ne zase. (smeh) 

Kakšna je vaša sanjska ženska?

Rjave lase, dobra rit, bogati starši. (smeh) Hecam se. Ne spravljajte me v tak položaj, saj je tukaj pravilen le en odgovor in se ne smem zafrkniti, sicer imam lahko doma težave. Moja bo tole gotovo prebrala. (smeh)

Mediaspeed

Šov je prej vodil Peter Poles. Je kaj treme, ko boste morali stopiti v njegove velike čevlje?

Uf. Nikakor ne stopam v njegove čevlje. Zame je Pero eden od nedotakljivih voditeljev, od katerega se lahko le učim. Konec koncev sem odraščal ob njegovih oddajah. Sicer pa sem ga, kot tasta, pred snemanjem poklical in mi je dal blagoslov. Rekel je še, naj le nekaj naredim s frizuro. (smeh)

Znani ste predvsem kot standup komik; se mi zdi, da sploh ne morete biti resni – pa ste lahko? In kako se standup povezuje s psihoterapijo?

Moje vodilo pri vseh stvareh, ki jih počnem, je: če lahko naredim nekaj, ob čemer se bo nekdo drug počutil bolje, sem na pravi poti. Zato zame ti dve področji, čeprav sta si zelo različni, padeta v podobno kategorijo. Seveda je orodje komedije popolnoma drugačno kot pri terapiji. Slednja je le najbolj intimen in ranljiv prostor, kjer človek odkriva samega sebe. Tam ni prostora za komedijo. Čeprav so tudi kakšne ure, kjer se s klienti tudi nasmejemo.

Nam lahko kot psiholog pojasnite, zakaj tako radi gledamo resničnostne šove?

Resničnostni šovi nam dajejo občutek, da ljudi poznamo. Da tudi na TV-ekranih gledamo ljudi, ki so kot ti in jaz. Brez nadnaravnih moči, s človeškimi napakami, s katerimi se lahko poistovetimo. Seveda pa radi vidimo, da na koncu nekdo zmaga. Sploh če to ni naš favorit, ker potem je pa itak »kuhna«. (smeh)