Zaskrbljenost glede spletnih pasti medtem ne narašča sorazmerno, ob svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe ugotavljajo raziskovalci.
Raziskavo so izvedli med 15. oktobrom in 18. decembrom lani, potekala pa je v 39 državah sveta. V njej je sodelovalo 33.236 ljudi. V Sloveniji je pri izvedbi raziskave sodelovala Mediana, ki je anketirala 515 polnoletnih oseb. Na svetovni ravni se je 76 odstotkov vprašanih strinjalo, da je tehnologija v njihovih življenjih pomembna ali zelo pomembna. Ta delež je malenkost manjši v Evropi (72 odstotkov) in v Sloveniji (69 odstotkov).
Neželena elektronska pošta in vdori v bančni sistem
Kot izhaja iz raziskave, je bil izredno velik delež uporabnikov interneta že deležen bolj ali manj agresivnih oblik zlorabe. Tako je neželeno elektronsko pošto od podjetij, s katerimi predhodno niso imeli stika, prejelo 41 odstotkov vprašanih. Tarča poskusa spletnega ribarjenja je bilo 31 odstotkov sodelujočih, 12 odstotkov jih je bilo žrtev razkritja osebnih podatkov, medtem ko jih je 11 odstotkov doživelo vdor v elektronsko pošto ali zlorabo bančnega računa oz. kreditne kartice.
V Evropi manj agresivne oblike
Delež manj agresivnih oblik zlorab je v Evropi in Sloveniji precej večji. Neželeno elektronsko pošto je v Evropi prejelo 58 odstotkov vprašanih, v Sloveniji pa 67 odstotkov. Poskus ribarjenja je pri nas doživelo 40 odstotkov vprašanih, kar je nekoliko pod evropskim povprečjem, ki znaša 47 odstotkov.
Najhuje je v ZDA
Najbolj agresivne oblike spletnih zlorab so sicer najpogostejše v ZDA (71 odstotkov), Hongkongu (64 odstotkov) in Mehiki (63 odstotkov). Na stari celini je najvišje po agresivnih oblikah zlorab Francija z 58 odstotki, sledi ji Velika Britanija s 47 odstotki.
Kako je s spletnim nakupovanjem?
S porastom spletnega nakupovanja in družbenih omrežij je tudi čedalje več možnosti deljenja osebnih podatkov prek spleta. Tako je na svetovni ravni 48 odstotkov vprašanih dejalo, da jih skrbi, kadar delijo svoje osebne podatke na spletu. Najbolj zaskrbljeni so glede deljenja osebnih podatkov prek spleta v Braziliji (72 odstotkov), na Kitajskem (71 odstotkov) ter v Turčiji (61 odstotkov).
V Evropi je bil delež nekoliko manjši, saj je zaskrbljenost izrazilo 44 odstotkov vprašanih, v Sloveniji pa je bil ta delež z 39 odstotki še manjši. Najmanj se z deljenjem podatkov prek spleta obremenjujejo Nemci – to srbi le 29 odstotkov vprašanih.
Se zavedamo, kaj delimo z zbiralci podatkov?
Raziskovalci na tem mestu opozarjajo, da je zavedanje glede tega, kaj se zgodi z osebnimi podatki, ko jih delimo z zbiralci podatkov, na precej nizki ravni. Tretjina vseh vprašanih je odgovorila, da ve, kaj se dogaja s podatki, ta delež je bil v Sloveniji nekoliko večji, in sicer je znašal 36 odstotkov. Zavedanje je sicer najvišje na Kitajskem (71 odstotkov), najnižje pa na Japonskem (16 odstotkov) ter na Finskem in v Južni Koreji (po devet odstotkov).
