Je srečanje z abrahamom velik dogodek, morda prelomnica?
V življenju sem bil že na številnih abrahamih, kjer sem nastopal in še vedno nastopam kot mama Manka. Vedno se mi je zdelo, da je dogodek nekoliko precenjen. Nikoli se nisem obremenjeval z leti, zato se mi je zdela petdesetletnica kot vsi ostali rojstni dnevi. Zame to ni velik dogodek, je pa več kot očitno velik za vse okoli mene. Že vsaj pol leta so me spraševali, kako bom obeležil to »prelomnico«, a sem vse po vrsti razočaral, da ne bo zabave. Pa ne zato, ker bi bil škrt, pač pa rojstnih dni nikoli nisem praznoval. Po navadi, pred korono, sem šel v tem tednu na kakšno potovanje, da sem se ognil vse kolobocijam okoli voščil in presenečenj, ki jih res ne maram.
Kako sicer gledate na leta in staranje?
Staranje je neizogiben proces, in če se s tem že zelo kmalu sprijaznimo, je lahko življenje veliko lepše. Vsako življenjsko obdobje prinaša svoje prednosti in izzive. Zdaj počasi že čutim, da moje telo ni več tako mlado in da ne morem več početi vseh stvari, ki sem jih počel pred desetimi leti. Če sem bil pred leti po »veseli noči« naslednji dan že na poskok, zdaj potrebujem vsaj tri dni, da pridem k sebi. Veselim se prihodnosti in veselim se novih izzivov, ki jih bodo prinesla leta. Želim si le, da bom čim dlje ostal vitalen in pri razumu.
Kakšno darilo ste si zaželeli letos ali si ga morda podarili celo sami?
Darila si vedno kupujem, torej ne čakam na rojstni dan. To so manjše razvade, kot so knjige, vinilke, glasbene zgoščenke, koncertne vstopnice, nekajdnevna potovanja, kakšen dober strip in adidaske, ki so mi zelo ljube. Prijateljem sem zabičal, naj ne razmetavajo denarja za moja darila. Ob rojstnem dnevu si želim predvsem to, da bi lahko v prihodnosti še delal, da bom dobil kakšno povabilo za sodelovanje pri filmu, nadaljevanki, televizijski oddaji ... Delo me drži pokonci. Ljubim film in televizijo, zato sem v tem življenjskem obdobju presrečen, da znova delam zelo veliko na televiziji, pa tudi v filmu Tina Vodopivca Nekaj sladkega sem letos nastopil. V preteklosti sem ustvaril tudi nekaj zelo uspešnih oddaj, kot so Atlantis s Katarino Čas in Oriano Girotto, Navigator s Taijijem Tokuhiso, Gospodinje pojejo, Veselo po slovensko in še bi lahko našteval. Ja, pred kamerami in za njimi šele zaživim.
Je kriza srednjih let že za vami ali vaš še čaka?
Ne bi rekel, da imam krizo srednjih let. Od nekdaj sem neke vrste »enfant terrible«, zato okolica morda niti ne začuti, da imam zaradi let kakšne posebne kaprice ali da sem bolj ali manj siten ali jezikav, kot sem po navadi. Morda nekoliko bolj z leti prihajajo na plano nekakšne, do zdaj potisnjene obsesivno kompulzivne motnje, a sem menda še vedno znosen.
Moram vprašati: kje je mama Manka?
Zadnji dve leti je imela, tako kot vsi nastopajoči, malce prisiljene pavze. Ko pa so prišle prve pokoronske sprostitve, se je povpraševanje znova vrnilo na stare tirnice. Nastopov na zasebnih zabavah, predvsem na abrahamih, je toliko, da je treba mamo Manko poklicati vsej pol leta pred dogodkom, če želite, da vam pride kakšno povedat in zapet. Trenutno mama Manka pripravlja nove glasbene posnetke, ki jih bo mogoče slišati kmalu. Maja bo nastopila na tradicionalni Cvičkariji v Novem mestu, ko bo po desetih letih znova nastopila s svojimi Rock Otočec fanti, vsekakor pa čaka na povabilo, da bi ustvarjala televizijsko oddajo, saj v tem daleč najbolj uživa.
Kaj pa pripravlja Sašo?
Trenutno delam na zelo velikem projektu, ki se mu pravi Radiovizija. Gledalci in poslušalci bodo kmalu izvedeli več, prepričan sem, da bodo nad slišanim in videnim zelo navdušeni. V času korone sem spisal tudi humoristično nadaljevanko in scenarij za celovečerni mladinski film. Trenutno pošiljam na različne založbe mladinski roman in upam, da še letos dobi knjižno podobo. Moja velika želja pa je, da bi enega od starih neuresničenih scenarijev za celovečerni film z mamo Manko predelal v strip, a moram najprej najti risarja. Rad bi izdal tudi novo Mankino zgoščenko, a je to nekoliko nesmiselno v teh časih, ko se zgoščenke več ne prodajajo.
