Prav danes boste izdali novo pesem z naslovom Metulj, ki je za vas izredno čustvena, kot ste mi povedali prej.
Ta pesem je še posebej zelo »moja«. Napisal sem jo pred 20 leti. Besedilo sem napisal v Savudriji na plaži, tega se dobro spomnim. Ponedeljek, 4. april, pred 20 leti je bil namreč zelo grozen dan, ki se je ponovil čez štiri mesece. Takrat sem izgubil najprej očeta, nato še mamo, kar z danes na jutri. Takrat sem napisal pesem Metulj, ki pa je nikoli nisem mogel zapeti, zdaj je bil čas, da jo zapojem. Tisti, ki so jo slišali, so zajokali.
Je bilo preveč čustveno za vas, da bi jo zapeli?
Še slišati je nisem mogel, zdaj pa sem odrasel; prebolel nisem, ker tega nikoli ne preboliš. Zdaj dajem iz sebe čustva, zdaj sem začutil, da je pravi trenutek za to. In prav danes, v ponedeljek, je 20 let od tega dogodka. Vse leto sem se ukvarjal s to pesmijo.
Ste imeli lepe odnose z očetom, kako se ga spominjate?
Imela sva dober odnos, le enkrat me je lovil po hiši, ko sem dva dneva šprical šolo. Spodbujal me je pri glasbi, on je igral kitaro, mama pa je pela v pevskem zboru, pa tudi ostali sorodniki so vsi »glasbeni«. Prav zanimivo je, da imamo vsi posluh, sploh po očetovi strani.
V pesmi slišimo klarinet, to je nekaj novega?
Goran Bojčevski je gospod iz Makedonije. Kako sva se spoznala? Naključij ni, dejansko naju je usoda pripeljala skupaj, a ta zgodba je predolga, da bi jo razlagal. On je znan klarinetist, sošolec Tošeta Proeskega in eden največjih klarinetistov v Evropi. To pesem sem posnel z njim. Zato je pesem drugačna, ima nekakšno analogno toplino.
Videospot je spet režiral in posnel vaš sin Mark.
Posnel ga je vnuk mojega očeta. (smeh) Jaz videospota še nisem videl, danes ga bom tudi jaz videl prvič. Glede tega sem zelo miren. Posnel je že moj prvi videospot, pri katerem se je odlično odrezal.
Je sin poznal dedka?
Seveda, dedek je bil tudi tisti, ki ga je spodbujal k igranju hokeja. Bolj kot mene, ki sem bil tudi vrhunski športnik, igral sem pingpong.
