Matevž nad idejo, da bi se prelevil v svojo mamo, ni prav navdušen. »Skoraj prepričan sem, da je glasovno ne bi mogel zadeti, res si je ne bi želel imitirati,« je iskren. »Verjetno bi bilo zabavno pogledati, kako bi bil videti, saj pravijo, da sva si kar podobna. Vse drugo bi bilo zelo zelo težek izziv.«
Glasbeni talent
Oddaja je za Matevža, ki bo jutri dopolnil 26 let, odlična odskočna deska, saj se želi tudi sam uveljaviti kot glasbenik. Za otroke znanih je to lahko precej zoprno, saj kaj radi sklepamo, da imajo zaradi staršev pri tem privilegije. »Naj govorijo tisti, ki nič ne vedo,« na to odvrne medijski tehnik. »To pravim, ker nam je vsem še bistveno težje. Saj smo v Sloveniji, deželi nevoščljivih in zavistnih ljudi, kavčkomentatorjev in še bi lahko naštevali. Sem pa zato bolj vesel vsakega pozitivnega komentarja.« Ob vprašanju, ali sta starša »kriva«, da se je odločil za glasbo, odgovori: »Definitivno sem v njiju videl navdih, nista pa glavna krivca. Vedno sem se počutil super na odru, tja me je vedno vleklo. Zato sem si vedno želel to početi, ne glede na to, da je pri nas zelo težko živeti od glasbe.« Sta mu starša morebiti odsvetovala udeležbo v šovu? »Ne vem, zakaj bi mi odsvetovala. Vsaka taka izkušnja je ogromno vredna. Rekla sta samo, naj uživam.«
Booom!
Ob gledanju oddaje pa zanj ne navijata samo starša, temveč tudi člana njegove skupine Booom!, Luka Cvetičanin in Patrik Mrak. »Zelo sta zadovoljna z nastopi, takoj po oddaji vedno dobim zelo pozitivna sporočila,« pravi Matevž, ki za zdaj ne razmišlja o samostojni karieri, ampak se bo po oddaji vrnil v skupino. »Nikoli pa ne reci nikoli. Bomo videli, zagotovo bi bilo zanimivo poskusiti tudi sam, vendar je zelo dobro ob sebi imeti ekipo, ki te podpira. Trenutno imam vse to v skupini Booom!« Fantje so se lani skupaj preizkusili v šovu Slovenija ima talent, ki je bil ob prepovedi nastopov odlična priložnost za predstavitev širšemu občinstvu in nabiranje novega znanja. In ko je Matevž nato dobil še povabilo na avdicijo za Znan obraz, ni okleval. »Ko sem bil dejansko sprejet, sem bil presrečen.«
Šolske imitacije
Z imitacijami se je namreč zabaval že v osnovni šoli. »Navdih sem dobil v šestem razredu in takrat mi je postalo imitiranje zelo zanimivo. Do konca osnovne šole sem tako za zabavo na raznih osnovnošolskih prireditvah malo imitiral glasbenike in politike. Kot anekdoto lahko mogoče povem, da sem v šestem razredu na karaokah nastopil kot Don Corleone, ki ga je na Emi leta 2007 upodobil Nani Poljanec. Kasneje istega leta sem kot Corleone nastopil še v nacionalkini oddaji Spet doma pri Mariu Galuniču ter na še nekaj drugih prireditvah. Na eno teh od prireditev me je povabil celo Nani Poljanec sam,« se spominja v smehu. Imitiranje v oddaji je seveda veliko težje, tudi za odtenek težje, kot si je predstavljal, preden je začel. Bi se v koga še posebej rad prelevil?
»Morda je nekaj glasbenikov, ki bi si jih res želel imitirati, ampak v tem šovu sem predvsem zato, da me presenetijo in potem poskusim v enem tednu 'naštudirati' lik,« pojasni, kaj je največji izziv. »Ne želim pa si nekih težkih ženskih vlog, predvsem zaradi višine glasu,« prizna in pove še, da kakšnih posebnih ritualov, preden gre na oder, nima. »Pomembna sta le koncentracija na nastop in to, da poskusim čim bolj uživati na odru.«
