Nekoč nas je zbujala z Dobro jutro, zdaj nam velikodušno deli Ljubezen po domače. Prijetna, prijazna in potrpežljivo mirna Tanja Postružnik Koren, ki je pred nekaj dnevi dopolnila 44 let, nas na zaslonih spremlja že tri desetletja. Zadnjih šest let vodi in pomaga kandidatom z iskanjem ljubezni, ki jim je samim ni uspelo najti.
Kot voditeljica veliko časa preživite s tekmovalci, ki iščejo ljubezen. Njihova zelo različna razmišljanja in sprejemanja ljubezni, ki temeljijo na preteklih izkušnjah ali ne izkušnjah in ne nazadnje starosti tekmovalcev, vplivajo na vaše čustveno življenje? Ga vidite tudi skozi njihove oči?
To je dobro vprašanje. Najprej – televizija je moja spremljevalka že 30 let, pri projektu Ljubezen po domače na POP TV pa sem že šest let, letos namreč spremljate šesto sezono. Gre za televizijsko oddajo, ki je hibrid med resničnostnim šovom in pogovorno oddajo. Pogovorne oddaje sem bila vajena delati že prej, na TVS. Formula naše oddaje je tako s formatom, ki je svetovno znan in priljubljen, taka: čustva in odnosi zanimivih posameznikov, primešana z vodeno tekmo na izločanje, ki naj bi pripeljala do uvida ali rezultata, da najdemo par, partnerja, ljubezen. In če se sliši formula precej preprosta, pot do zanimive oddaje pelje skozi različne zaplete, preizkušnje, osebna iskanja in spoznanja, tudi pozitivne spremembe, morda terapijo za koga, morda odkrivanje, kdo v resnici smo. In ta pot brskanja po globini je skupna tudi meni. Empatija je zame osnova pri vodenju te oddaje. In lahko si predstavljate, koliko vem, občutim in sočustvujem skupaj z nastopajočimi. V oddaji vidite najzanimivejšo različico, na snemanjih pa vsak dan doživljamo drug drugega. Govorim o ekipi in nastopajočih, ki so kot odprte knjige, ki se nam ponujajo v branje. Hvaležna sem, da lahko to doživim.
Kakšni so spomini na vašo prvo ljubezen, ki se je baje zgodila ravno na Čemšeniku?
Prva ljubezen je bila zagotovo že v vrtcu. (smeh) Čemšeniška planina pa, ki sem jo omenila pri Juretu Novaku, ki živi pod njo: tja sem odšla na planinski izlet s fantom, ki mi je bil v najstniških letih všeč. Nedolžno in lepo sva šla na hrib in nato vsak k sebi domov. Brez posebnosti navzven, zame pa zelo posebno, kajti narava, hribi, hoja, vse to je meni zelo blizu, in takrat se mi je zdelo enkratno, da sem nekaj, kar me zelo osrečuje, lahko počela s čednim športnikom. Pika. Ki danes seveda ni moj mož. Zato kot mnogi – gotovo večina ljudi na svetu – nimam ne recepta in ne formule, sploh pa ne nasveta, kdaj je lahko ljubezen prava.
»Razlike med voditelji so prav takšne, kolikor smo različni kot osebe in kakršno energijo oddajamo.«
Kaj je bilo tisto ključno, da vas je produkcija izbrala za vodenje tega šova?
To je vprašanje za takratnega programskega direktorja, zdaj pa direktorja PRO PLUSA Branka Čakarmiša, ki me je kmalu po tem, ko sem gledalcem oddaje Dobro jutro na TVS zaželela svoje zadnje dobro jutro, povabil na POP TV. Predstavljam si, da me je začutil in prepoznal mojo iskrenost, toplino, spoštljiv odnos in profesionalnost. Tako tudi sama vidim sebe. Z leti pa vidim, da mi tudi gledalci rečejo, da sem prava za to oddajo. Torej se tudi njim zdi, da nekako kar spadam sem. Hvala. Bi pa vseeno dodala, da je moja želja še vedno oddaja o zemlji in ljudeh, ki jo obdelujejo, o kmetijstvu, vrtičkarstvu, priložnostih, ki jih skozi različne panoge obdelovanja zemlje in dela z naravo in za naravo lahko ponuja tudi televizijska oddaja. Gledam Lineo Verde (Zelena linija) v Italiji, nekaj takega bi bilo tudi zame.
Pred leti je bila na drugem programu voditeljica podobnega šova Saša Lendero. Kako zelo sta si različni?
Za študij formata, da bi ga zares osvojila in ponotranjila, sem si ogledala ta tip oddaj različnih televizij, z različnimi voditeljicami in v različnih državah sveta. Seveda sem si, nujno, ogledala tudi oddajo s Sašo Lendero. In bila mi je všeč. Bravo! Je pa res, da sem te oddaje gledala analitično in skušala razumeti potek in ozadja, da sem se lahko sama pripravila za svojo in kolikor toliko unikatno smer. Razlike med voditelji so prav takšne, kolikor smo različni kot osebe in kakršno energijo oddajamo. Jaz vse hvalim, ker je vsak po svoje dober. Zame pa velja, da sem lahko mirna, če so z mano zadovoljni moji delodajalci, to so spoštovani gledalke in gledalci.
S pomočjo oddaje in Tanje je marsikateri tekmovalec našel svojo boljšo polovico ali se naučil, kako jo iskati in ravnati z njo.
Vodili ste že mnoge različne oddaje. Je Ljubezen po domače tista, v kateri najbolj uživate?
Televizija v klasičnem smislu bo kljub poplavi različnih novih medijev zagotovo še nekaj časa prvi in najbolj priljubljen medij. Se pa v zadnjih dvajsetih letih izjemno spreminja in prilagaja ne le gledalcem, temveč tudi drugim nujno potrebnim akterjem javnega mnenja. Tudi sama se zavedam, da je treba zagrabiti nove vsebine, nove pristope in formate, če želim še naprej delati vse to, kar me resnično veseli in kar zares obvladam. Življenju rada rečem ja, zato sem prepričana, da bom lahko še naprej ustvarjala televizijske in druge medijske vsebine, ki bodo kakovostne, dobre in dobro gledane. Želja po kmetijski oddaji pa sem vam zaupala že v predprejšnjem odgovoru.
Lahko poveste kaj o dogajanju, ko so kamere izključene?!
Med snemanji, ko sedimo, vedno kdo pride, kaj potarna ali pove fajn zgodbo. Še posebej starejše rada poslušam, od nekdaj. Če pa potrebujem mir, pač nisem v vidnem polju. Ko smo na različnih lokacijah snemanja, so punce in fantje ločeni, v različnih hotelih. Drugače pa se vedno kaj dogaja, prosti čas je le ob večerih. Se pa tekmovalci iz prejšnjih sezon ves čas obiskujejo. Vse to dogajanje okrog njih, ko se konča, namreč pri nekaterih povzroči osebno krizo in žalost. Takrat jim tudi pomagamo. Sama pa, če bi bila samska, bi mogoče res na tak način poiskala ljubezen, čeprav sem jo vedno našla tam, kjer je nisem iskala. Ker to je tudi odličen način spoznavanja ljudi, to so kontrolirane zmenkarije v živo. Drugačni šovi, kjer ni dela, kjer si zaprt in je bistvo intriga – to pa ni zame.
»Je pa res, da imam poleg še drugo delo, ker bi samo s tem težko preživela. Tako imam vsaj za burek.«
Čeprav z zadovoljstvom in srčno opravljate vodenje šova, je to tudi samo služba in zaslužek. Kakšen je honorar, če ni skrivnost?
Velikih ali bajnih honorarjev v Sloveniji ni. Zaslužek je spoštljiv, čeprav je vložek mojega dela vsaj šestkrat večji. V poniževalen honorar ne bi privolila. Je pa res, da imam še drugo delo, ker bi samo s tem težko preživela. Tako imam vsaj za burek. (smeh)
Kaj pa ste doma poleg žene in mamice? Najdete čas še za kakšen hobi, morda lepotne tretmaje?
Doma sem to, kar sem najraje. Človek, ljubljen in sprejet. Mama, žena, gospodinja, čebelarka, vrtnarica, planinka, tekačica, bralka, prijateljica dveh štirinožnih nagajivcev, mačka in psa ... ali pa sem preprosto le jaz, v miru in tišini, ko se ne dogaja popolnoma nič. In v tem niču razmislim o vsem. In sem hvaležna, da sem lahko tu, da smo vsi zdravi in da mi otroci nagajajo. Vse našteto skrbi tudi za mojo lepoto in gube, za katere bi si želela, da so smejalne. Hvala, da ste mi namenili čas in prostor v vaši reviji. Vse dobro želim vsem.
