Ljubljančan Viljem Pregelj je glasbeno kariero začel kot osnovnošolec v glasbeni šoli, kjer je obiskoval ure klarineta. »Moja velika želja so bili bobni, a ker smo živeli v bloku, je bilo že takoj na začetku jasno, da to ne bo šlo. Ta želja pa ni ostala neizpolnjena, saj imam zdaj možnost, da igram tudi na bobne. Sem se pa brez večjih stresov naučil igrati tudi na saksofon, saj sta si s klarinetom v marsičem podobna.«
Glasbeni okusi se s časom spreminjajo, in če si je na začetku glasbene kariere izkušnje nabiral v pihalnih orkestrih, je kmalu spoznal pristnost sprva garažnih bendov. »Kot najstnik sem prisegal na hip hop in leto dni obiskoval tudi plesne vaje v Plesni šoli Kazina. A ostal sem zvest glasbi, čeprav se nisem odločil za študij v tej smeri. Sem pa bil kljub temu razočaran nad študijem multimedijskih tehnologij, ker sem si vse skupaj predstavljal drugače. Kljub temu sem odnesel iz šole veliko uporabnih stvari, ki mi pridejo še kako prav.«
Saksofon – številka ena
Saksofon je zdaj za Viljema instrument številka ena, kar je povezano tudi z glasbo, na katero prisega. »Morda se bo slišalo čudno, a na neki način še vedno ostajam povezan s hip hopom, saj prihaja iz tistih okolij, ki so povezana z ritmi, primernimi za saksofon. Tu mislim predvsem na afriške države, Srednjo in Južno Ameriko. Gre za črnsko glasbo, ki je izjemno bogata in se z njo srečamo v več glasbenih zvrsteh. To je tako imenovani groove, posebni ritmi z vibracijami, ki jih težko opišemo z besedami.«
Kot večina glasbenikov je začel igrati v garažnih bendih že kot najstnik. Sodeloval je v videospotu Nine Osenar, pozneje pa se je povezal s številnimi drugimi skupinami. Njegova primarna skupina je Selecto. V bendu Challeta Salleta je začel igrati že ob njegovih začetkih, ko še ni bil tako znan. Odlično pa sodeluje tudi z zasedbo Batista Cadillac, s katero seje letos podal na Emo, tekmovanje za slovensko evrovizijsko popevko. »To ni moje prvo srečanje s tem izborom, saj sem na njem že sodeloval z Majo Keuc, letos pa sem se tja podal z Batista Cadillac in predstavili bomo res odlično skladbo, ki gre v uho. Sodelovanje na Emi je seveda za vsakega glasbenika priznanje, a kljub temu menim, da bi morala biti EMA nekaj povsem drugega. Predstavljati bi se morali novi talenti z glasbo časa, v katerem živimo, podprti z močnimi avtorskimi besedili. EMA naj bi bila nekaj podobnega kot Slovenska popevka, ki je izražala tedanji čas, denimo kot odmevni ansambel Bele vrane.«
DJ Rogovilc
Viljem Pregelj pa ni samo glasbenik, vse bolj je znan tudi kot DJ Rogovilc. »Delo didžeja ni tako preprosto, kot mnogi mislijo. To ni samo vrtenje glasbe. Didžej mora imeti v prvi vrsti veliko glasbeno širino. Poznati mora vse zvrsti glasbe, biti mora dober opazovalec. Ljudje imajo različne glasbene okuse, didžej pa mora prepoznati, katera zvrst glasbe jim v danem trenutku ponuja največje zadovoljstvo,« pravi Viljem, ki pa ima še druge talente. Med drugim je tudi odličen kuhar. »Ne poznam glasbenika, ki ne bi znal vsaj nečesa solidno skuhati. Pri obojem so potrebni domišljija, ustvarjalnost in veliko raziskovanja. Kuhanje imam rad zato, ker rad jem, zanima me, kako se jed pripravi, kaj vsebuje in kako bi jo bilo mogoče izboljšati oziroma prilagoditi svojemu okusu. Pet let sem aktivno sodeloval pri Odprti kuhni, kar mi je dalo prav posebne izkušnje, za katere bom večno hvaležen. V kuhinji, tako kot v glasbi, rad raziskujem. Pritegnejo me tako tradicionalna slovenska hrana kot bolj eksotični okusi mehiške kuhinje, ki je bila v nekem obdobju pogosto na mojih krožnikih.«
