»Nikoli nisem bil vzor zdravega življenja,« se je zasmejal Dejan, ko smo ga vprašali, ali zdaj med epidemijo bolj skrbi zase. »Veliko ljudi se je poduhovilo in veliko jih trenira jogo. In večkrat sem se spraševal, zakaj jaz tega ne potrebujem, je mogoče kaj narobe z mano ali drugi to preprosto potrebujejo. No, veliko sem se pogovarjal s takimi ljudmi, ki se ukvarjajo z jogo, meditacijo, in prišel sem do spoznanja, da tega preprosto ne potrebujem. No, potem sem srečal učiteljico joge, ki mi je iskreno povedala, da sem lahko zaradi tega srečen, saj sem brez tega dobrega mentalnega zdravja. Ona potrebuje tri ure joge, da pride do take pozitivnosti in mirnosti. Mene res drži gor ta pozitivna energija. Res sem žurerski tip človeka, izkoristim priložnosti, da se lahko imam lepo in se zabavam,« je povedal Dejan.
Pa je trenutna situacija vseeno načela njegov optimizem? »Ves čas ustvarjam nove stvari in čakam, da mine. Zdaj je spet slabše in nastopi se kar odmikajo, ne vidimo konca oziroma začetka. Če kdaj zaigramo, se počutimo kot ilegalci. Veliki koncerti v Stožicah in na stadionih, ki so bili načrtovani za februar, so že prestavljeni na maj,« je dejal Dejan, ki je drugače na odrih preživel vsaj štiri dni na teden.
A vseeno ne izgublja optimizma. »Treba je držati pozitivno razpoloženje, to je zelo pomembno. Ves čas izdajam nove pesmi, na takšen ali drugačen način se pojavljam pri ljudeh. Že novembra sem posnel novo pesem, ki sem jo mislil izdati februarja, pa sem znova prestavil. To je pesem z naslovom Manekenka, na katero letos največ stavim. Zdaj smo prišli res na najnižjo točko, ko res nič ni dovoljeno. Jaz in moja glasba, ki je bolj žurerska, potrebujeva odre in publiko, zato bom še malo počakal. Upam, da je to zadnja pomlad, ko ne igramo.«
Preveč družaben?
Zato pa čas izkoristi za počitnice in potovanja. »Zelo rad hodim okoli, tudi ko sem imel res veliko nastopov, sem si vzel čas zase, za družino in prijatelje. Zdaj se denimo odpravljamo v Budimpešto, potem imamo z bendom odprtje novega leta ... Rad dvigujem vnemo med ljudmi,« je povedal Dejan, ki je sicer zelo rad doma, le predolgo ne zdrži na enem mestu. »Morda sem preveč družaben človek – dobili ste me pri prijatelju, ki smo mu šli zaigrat za rojstni dan, šli smo za pol ure, pa smo ostali do 10. ure zjutraj.«
