Povrhu je Janja Garnbret letos zabeležila zgodovinski dosežek tudi na naravnih plezališčih, saj ji je v steni v Španiji kar dvakrat uspelo preplezati doslej najtežjo smer, ki jo je kadarkoli na pogled, torej brez predhodnih informacij, preplezala ženska.
Nedavno so jo, vsekakor zasluženo, tretjič izbrali za slovensko športnico leta. Za svojo vzornico pa so jo že zdavnaj izbrali tudi številni otroci oziroma mladi, ki jih Janja, ta »ženska pajek«, kot ji radi rečejo v medijih po vsem svetu, navdihuje tako s svojo športno kot siceršnjo življenjsko potjo. Janja je že pri šestih letih vedela, da bo plezanje njena usoda, njen šport. »Trenirala sem tudi ples, atletiko, igrala tenis, a plezanje je bilo vedno prvo. Nikoli nisem podvomila, da je plezanje tisto, kar bi počela v življenju. Od malega sem verjela, da mi bo uspelo v plezanju. Še takrat, ko sem samo plezala in uživala. Kot majhna sem plezala po drevesih, omarah, vratih, vsepovsod.«
Občutki med plezanjem
»Težko je opisati te občutke. Počutim se močno in lahkotno hkrati. In nič ne razmišljam. Vse je avtomatsko – točno veš, kako postaviti nogo, kam gre roka, kam gre telo. Čutiš vsak gib. Čutiš gibanje.« Janjino telo je natrenirano, mišičasto, močno ... »Pri plezanju delajo vse mišice, prsti na rokah, noge, celo telo ... Telo mora biti močno. Čutiš vsako mišico. Včasih me po treningu vse boli, tudi mišice, za katere nisem vedela, da jih sploh imam,« se smeje Janja, ki je najboljša na svetu v svojem športu. »Zelo sem pridna, disciplinirana, trdo treniram. Sem trmasta Korošica, vztrajna. A takšni so vsi športniki. Pravijo mi, da razumem gibanje. Rada treniram tudi, kadar je težko, to morda dela razliko med mano in drugimi tekmovalkami. Kdaj je težko trenirati? V pripravljalnem obdobju, ko je treningov res veliko. Veliko delaš za moč. Moraš 'tiščati' skozi trening. Koža na prstih te peče. A z glavo moraš ostati pri cilju, ki si si ga zadal, in iti prek tega.«
Janja pravi, da je še mlada, pa je že dosegla vse, o čemer je sanjala. »A vedno imam nove cilje. Tekme, projekte v skali, cilje v naravnih plezališčih, rada bi postala trenerka plezanja, da bom lahko prenesla svoje znanje na mlajše generacije, a pravim, da me bo tako ali tako vodilo življenje.«
