Podražitve tudi za trikrat
Ker ni dovolj zabojnikov in ladij, s katerimi bi zadostili povečano povpraševanje, so poleg dolgotrajnih zamud strmo narasli tudi stroški pošiljanja; pri pošiljanju iz Kitajske v Singapur za približno 50 odstotkov, iz podjetja Seafrigo, specialista za logistiko hrane, celo poročajo, da se je transport hladilnika iz ZDA v Singapur v primerjavi s ceno v četrtem četrtletju 2019 podražil za kar trikrat
V zadnjem letu je svetovna logistična mreža doživela pretres brez primere, pandemija jo je tako rekoč postavila na glavo. Številna zaprtja javnega življenja, težave s proizvodnjo, pomanjkanje ladijskih zabojnikov in motnje delovne sile so povzročili zaprtje pristanišč po vsem svetu. Ko so bili v Ningbo-Zhoushanu, drugem najbolj obremenjenem pristanišču na Kitajskem po Šanghaju, zaradi okuženosti delavcev avgusta prisiljeni za dva tedna zapreti ključni terminal, je to dodatno raztegnilo dobavno verigo, saj je bilo treba plovila preusmeriti v druga kitajska pristanišča. Poleg zamud, povezanih s pandemijo, pa so dodatne zastoje pri transportu povzročali številni tajfuni, ki so prizadeli obalne južnokitajske regije.
Vse se je začelo na Kitajskem
V skladiščih blizu pristanišč se danes kopičijo elektronski izdelki, športna oprema in oblačila, ki čakajo, da jih zapakirajo v zabojnike in odpremijo. Velika motnja v dobavni verigi se je začela v začetku leta 2020, ko je Kitajska prvič zaprla svoje tovarne, da bi zajezila širjenje virusa. Kmalu so bili zaradi virusa prisiljeni svoje tovarne zapreti tudi v Maleziji, Vietnamu in Tajvanu. Ladjarska podjetja so se odzvala z zmanjšanjem zmogljivosti in zabojniki so obstali. Čeprav so tovarne ustavile ali zmanjšale proizvodnjo, pa se je povpraševanje po blagu med pandemijo povečalo. Ko so se tovarne znova odprle, so proizvajalci sicer poskušali proizvodnjo povečati, da bi zadostili naraščajočemu povpraševanju, vendar so se pri tem znašli pred številnimi izzivi, kot je pomanjkanje surovin, delovne sile in zabojnikov za pošiljanje izdelkov.
Dobavna veriga se je dodatno prekinila, ko se je velikanska kontejnerska ladja marca 2021 zagozdila v Sueškem prekopu in skoraj en teden blokirala promet. Več kot 350 ladij je obtičalo v plavajočem prometnem zamašku in čakalo na prehod skozi 193 kilometrov dolgi kanal na obeh straneh blokade.
Preizkus s kolesom
Pri Straits Timesu so na Kitajskem naročili kolesi, in sicer eno pred pandemijo leta 2019, drugo pa letos, ko ta še traja, ter pošiljki spremljali iz Kitajske v Singapur. Leta 2019 je trajalo približno dva tedna, da je zabojnik s kolesom prispel v Singapur, danes lahko traja do 40 dni. Kako nastanejo tako velika razhajanja in zamude? Oglejmo si značilen transport pred covidom-19. Prvi dan je kolo potovalo iz Wenzhouja v skladišče blizu pristanišča Ningbo-Zhoushan v vzhodni kitajski provinci Zhejiang. Tam so ga naložili v zabojnik, tega pa na ladjo, ki je začela potovanje po Južnokitajskem morju. Svojo pot je nadaljeval še naslednjih devet dni, ko je ladja prispela v Singapur. Kolo so tam raztovorili in dostavili kupcu v treh dneh.
Po izbruhu pandemije najprej na nobenem plovilu ni bilo prostora za zabojnik zaradi zaostanka ladijskega prometa v pristanišču. Na koncu se je po kopnem premaknil proti Shenzhenu. Obvoz je trajal štiri dni, kolo pa je v Shenzhen prispelo šesti dan. Preteklo je še deset dni, preden se je za zabojnik s kolesom našlo mesto na ladji, ki je slednjič izplula iz pristanišča. Medtem se je ustavilo še v več drugih pristaniščih, zato je bilo na morju naslednjih 19 dni. Do 36. dneva je ladja končno prispela v Singapur. Kolo so ocarinili v 48 urah in kupcu dostavili naslednji dan. Glede na aktualne razmere, ugotavljajo pri portalu, nič ne kaže, da bi se stanje kmalu izboljšalo.
V pristaniščih čaka dvakrat več ladij
Kolo je leta 2019 iz Kitajske v Singapur potovalo 14 dni, dve leti kasneje pa je za to razdaljo potrebovalo skoraj poldrugi mesec.
Iz vseh večjih pristanišč po svetu poročajo o nasedlih tovornih ladjah, ki nato ovirajo še druge, kopiči pa se tudi število zabojnikov. Daljše zamude povzročajo zastoji v pristaniščih. Na satelitskih posnetkih nekaterih najbolj obremenjenih pristanišč je videti ladje, ki čakajo na raztovarjanje. Pri Straits Timesu so pregledali te posnetke in prešteli velike tovorne ladje, ki so se zasidrale v največjih pristaniščih oktobra 2019, 2020 in 2021. Najdaljše zamude so beležili v ameriških pristaniščih Los Angeles in Long Beach, kar je povzročilo zgodovinske zastoje pri dostavi blaga. Oktobra 2019 je bilo okoli obeh pristanišč zasidranih skupno 40 ladij, dve leti kasneje pa že 88. Enak trend je mogoče opaziti v pristaniščih po vsem svetu. V Hongkongu na primer se je letos skupno število ladij skoraj podvojilo in doseglo 50. Tudi v Singapurju, enem najbolj obremenjenih pristanišč na svetu, so vode ob južni obali otoka običajno polne plovil, ki čakajo na raztovarjanje. Število ladij se je oktobra 2020 v primerjavi z letom prej povečalo za 20 odstotkov, vendar zamude kljub temu ostajajo majhne, torej ozko grlo, zaradi katerega kupci z vsega sveta predolgo čakajo na kitajsko blago, nastaja, kot je razvidno tudi iz opisane poti, na relaciji Kitajska–Singapur.
