Album ste poimenovali Svoboda. Kaj je za vas svoboda?
Zame je svoboda, da smo čim bolj v stiku z naravo. Pokazalo se je, da sistem, v katerem zdaj živimo, to hitro življenje, dolgoročno ne ponuja zadovoljstva, resnične sreče in življenjske kakovosti, ker smo vsi v takšnem tempu, da na trenutke izgubimo tla pod nogami in pregorimo. Vsak to rešuje po svoje.
O sebi večkrat rečem, da sem po duši tudi Indijanec. In tudi ko sem imel najtežje čase, nisem jemal tablet, da bi zaustavil svoje panične napade, da bi si to olajšal, ampak sem ubral tršo pot. Sam svobodo vidim v okvirih Evropske unije in ustave Republike Slovenije in od tega ne želim odstopati. Mnogi naši predniki so namreč umirali in prelivali kri, da bi danes mi lahko imeli to, kar imamo.
A ker nam je svoboda postala samoumevna, je ne znamo zaščititi, ampak se vsi malo navajamo na neko novo svobodo, ki pa to ni. Meni se je v zadnjem letu in devetih mesecih dogajalo marsikaj in najboljši odgovor na to je bila nova plošča, 12. po vrsti. Najprej so mi hoteli protipravno odvzeti status svobodnega umetnika, pa jim ni uspelo in sem ga dobil nazaj. Pozneje so mi protipravno odvzeli svobodo za 48 ur, samo zato, ker sem izkoristil svojo demokratičnost v okviru Republike Slovenije in po vseh zakonih, ki nam jih dovoljuje Evropska unija.
Ni mi žal. Resnično sem hvaležen za to izkušnjo. Ni bilo preprosto. So pa vsi, od državne tožilke pa vse dol do čistilke, samo opravljali svoje delo in so globoko v sebi navijali zame. Redki so bili tisti policisti, ki so ljubitelji Janeza Pozebe. V tisti sobici sem imel ogromno časa. Ni me toliko skrbelo zase. V tistem trenutku mi je to sicer povzročilo ogromno stresa, ker nisem vajen takšnega življenja.
Vse bi bilo lažje, če bi na primer šel ropat banko in bi me ulovili in potem bi bil sprijaznjen s tem, da oni samo opravljajo svoje delo. Vendarle pa lahko rečem, da je bila dobra izkušnja in da sem takoj pomislil na vse tiste, ki morajo prestati te zadeve, ki ostanejo v priporu tudi 30 dni, eno leto … Mislim, da to ni človeško in da to ni pravi način za reševanje prihodnosti človeštva. Mislim, da bi bilo treba za vsakega posameznika posebej določati kazen, ker biti zaprt v enem prostoru ni šala.
Naj ljudje poskušajo biti zaprti samo doma v svoji sobi, pa bodo videli, o čem govorim. V tistem času mi je bilo najtežje, ko se mi je pojavljala slika nasmeha najmlajše hčerke, ki ima dve leti. Samo to me je bolelo. Malo zatem so mi z NKBM, s katero sem ogromno sodeloval in s katero sem naredil tudi super projekt, ki je bil tudi nagrajen na filmskem festivalu, poslali obvestilo, da mi bodo zaprli račune, ker sem bil v poslovalnici brez maske – in to ne samo meni, ampak tudi moji ženi, ki sploh ni obiskovala poslovalnic.
Vas je pripor tudi kaj ustvarjalno navdihnil?
Ja, vsekakor. Naredil sem videospot, v katerem se malo poigravamo na to temo. V teh časih, ko sem bil na takšnih preizkušnjah, še nikoli nisem imel takšne podpore ljudi, še zanimivejše pa je, da še nikoli nisem bil deležen lepših izgovorov. A če se to ne bi dogajalo, jaz nikoli ne bi mogel postati močnejši in boljši tudi na splošno za družbo.
Dosti ljudi meni, da s svojimi dejanji provocirate. Kako jim odgovarjate?
Meni ne bi bilo treba protestirati zaradi sebe. Jaz v prvi fazi protestiram za ljudi, zato ker je to prav in ker je to moja ustavna pravica. Določenim ljudem sporočam, da nisem storil ničesar protipravnega, in določeni ljudje bi se morali vprašati, ali bi enako razmišljali, če bi se to dogajalo njegovemu otroku.
Ljudje lahko mislijo, kaj želijo, to je njihova pravica, samo to še ne pomeni, da imajo prav, in to še ne pomeni, da je lahko kršena moja ustavna pravica do protesta, do mirnega shoda, do tega, da se mi zapre bančni račun in da mi protiustavno vzamejo status samo zato, ker razmišljam – za razliko od določenih ljudi. Ljudem ničesar ne zamerim. Vsi ti zlobni komentarji niso od njih.
Nekdo jim že desetletja vliva strup v možgane in oni reagirajo, ker imajo takšno prepričanje. Skoraj ni konca v Sloveniji, kjer nisem bil, in povsod sem bil zelo lepo sprejet in verjamem, da bo tako tudi naprej. Vesel sem, da nisem bil tiho v časih, ko je predsednik države molčal, tako da če predsednik ne opravlja svoje dolžnosti, je logično, da se bo vedno našel nekdo izmed državljanov, ki bo uporabil svoj jaz.
Na srečo nisem edini. Veliko nas je. Vesel sem, da sem v tem času spoznal ogromno dobrih ljudi, med njimi tudi Ivana Galeta. Še isti večer, ko je v oddaji Tarča na RTV Slovenija razkril informacije o aferi maske, sem naredil neke stvari, in potem sva se tudi spoznala.
Ivan Gale je tudi tu na predstavitvi vaše plošče. Imate tudi vi kakšne politične ambicije?
Ne, nimam političnih ambicij. Moja politična ambicija je to, da sem odgovoren državljan in da s tem, ko razmišljam na glas, ljudje sprevidijo, kakšne nedemokrate imamo na oblasti, ki države ne vidijo kot blaginjo za vse, ampak kot d. o. o. in s. p. In tukaj imamo največjo težavo. Ivan Gale je prišel, ker sem ga povabil, ker se zelo dobro razumeva in sem zelo vesel, da je tu.
Ob tej priložnosti vse pozivam, da ohranimo enotnost in da ne pozabimo na svobodo vsakega posameznika. Definitivno smo mi odgovorni državljani, mi je pa zelo žal, da bi radi ljudje, ki trenutno ne opravljajo dobro naloge ob stanju, ki je prizadel ves svet, in so delali eno in govorili drugo, krivdo preložili na vse nas. Jok brate, odpade!
