En najbolj pogostih vzrokov za smrt domačih rastlin je voda. Oziroma, bolj natančno, preveč ali premalo nje. In mogoče vas bo presenetilo, da je včasih težko ugotoviti razliko.
Večina nas meni, da je enostavno diagnosticirati rastline, ki imajo veneče ali povešene liste, ki začenjajo bledeti iz žive zelene v bledo zeleno ali rumenkasto. Hitro predpostavljamo, da rastlina potrebuje vodo. A stvar ni tako preprosta, saj so simptomi premalo in preveč zalivanja precej podobni.
DEHIDRACIJA
Naš prvi namig, da gre za primer premalo zalivanja, namesto preveč, bomo iskali v zemlji. Za to ne bo dovolj pogled, saj nas velikokrat rastline “prelisičijo” v misel, da jim primanjkuje vode, jih zato zalijemo in potisnemo še bolj na rob prepada. Umazati si bomo morali prst in zares preveriti, ali je zemlja suha ali mokra, preden lahko naprej ugotavljamo ali gre za primer dehidracije ali utapljanja. Ne dotaknemo se le površine, ki se lahko v sončnih dneh v minutah osuši, temveč prst vtaknemo nekaj centimetrov globoko. Le tako lahko občutimo kakšno je stanje prsti tam, kjer so korenine. Je zemlja suha? To je pomemben indic, da se soočamo z dehidracijo.
Stanje lončnic lahko preverimo tako, da jih skupaj z zemljo potegnemo iz lončka in pogledamo korenine: če so bele in čvrste, so zdrave.
Naslednji namig bomo dobili, če bomo steblo upognili. Je fleksibilno, skoči nazaj v prvotno stanje ali poči, kot posušena veja? Stebla posušenih rastlin se težje opomorejo in vrnejo v prvotno stanje, v skrajnih primerih pa tudi počijo in se odlomijo. Če gre za skrajni primer dehidracije, ko je rastlina na robu smrti, lahko izvedemo test praske, da se prepričamo, ali je sploh še upanje. To storimo tako, da rahlo popraskamo steblo, da odstranimo vrhnjo plast olesenelega lubja in preverimo, ali je steblo znotraj še zeleno. Če je, je rastlina še živa, če pa je steblo tudi v notranjosti rjavo, je čas da odide na kompost.
Rastlina, ki je popolnoma dehidrirana, bo potrebovala veliko vode. Nekatere rastline potrebujejo zalivanje vsak dan, drugi dan, enkrat tedensko ali pa celo manj - odvisno tudi od letnega časa. Lažje bo, če si bomo pripravili urnik zalivanja, da bomo vsaj približno vedeli katero rastlino smo koliko, kdaj in kako pogosto zalili.
UTOPITEV
Prevlažne rastline lahko kažejo enake simptome kot presušene: listi venijo, izgubljajo barvo in odpadajo, stebla se povešajo. Tudi v tem primeru najprej pogledamo tla. Če so že na pogled mokra in so se razmnožile celo glive na površju, nam bo takoj jasno, da se soočamo s problemi prevelikega zalivanja ali zastajanja vode. Ko prst vtaknemo nekaj centimentrov globoko, začutimo veliko vlažnost - nekaj nepričakovanega, glede na to, da rastlina veni.
Preizkusimo še steblo, tako da ga upognemo. Če se rastlina “utaplja,” steblo ne bo skočilo nazaj v prvotno pozicijo, ampak bo ostalo upognjeno. S preizkusom praske pa opazimo, da je v notranjosti temno in rjavkasto, namesto živo zeleno.
Lončnicam lahko spet preverimo korenine, tako da jih odstranimo iz lončka. Če so bile v prvem primeru bele in čvrste, so zdaj rjavkaste in mehke. Opazili pa bomo še nekaj, dišale bodo po gnitju.
Zakaj rastlini preveč vode škoduje?
Premočena zemlja je odlično okolje za nastanek glivičnih patogenov, ki škodujejo rastlinam. Korenine zbolijo in ne delujejo več, kot bi morale. Vsi vemo, da rastline proizvajajo kisik, ki ga vdihujemo, s postopkom fotosinteze, pri katerem ogljikov dioksid pretvorijo v kisik s pomočjo sončne svetlobe in vode. Toda ali ste vedeli, da tudi rastline s postopkom dihanja jemljejo kisik iz svojih korenin? Ko so korenine poškodovane zato ne morejo “dihati,” ker se zračni žepki v tleh napolnijo z vodo. Tako se rastline v bistvu utopijo.
Ravnovesje med mokrim in suhim je zelo občutljivo in obenem ključno za uspeh naših zelenih prijateljic. Ključno je, da jim zagotovimo dovolj vode poleg dobre drenaže. Zapomniti si moramo, da so zdrave korenine temelj zdravih rastlin.
